Ob 30-letnici delovanja Vodne konvencije so v estonskem Talinu pripravili poseben interaktivni dogodek z visoko mednarodno udeležbo. Dogodek sta organizirala estonsko Ministrstvo za okolje in Sekretariat Vodne konvencije, v sodelovanju s finskim Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo. Slovenija je kot predsedujoča biroju Vodne konvencije na dogodku sodelovala na panelni razpravi o prihodnjem razvoju konvencije.
Dogodka se je udeležilo več kot 200 udeležencev iz več kot 80 držav pogodbenic in nepogodbenic iz panevropske regije, Azije, Afrike in Latinske Amerike, mednarodnih inštitucij in organizacij. Namen dogodka je bil obeležiti obletnico delovanja konvencije, predstaviti dosežke dosedanjega delovanja in uspehov konvencije ter poglede na nadaljnji razvoj konvencije, glede na izzive globalnih okoljskih, ekonomskih in socialnih trendov, ki vplivajo na čezmejno vodno sodelovanje in čezmejno upravljanje voda. Osrednji del programa so bile panelne razprave na temo okoljskih, ekonomskih in socialnih koristi izvajanja Vodne konvencije, prispevkov Vodne konvencije k regionalnim integracijam, miru in stabilnosti ter o prihodnjem razvoju konvencije.
Predstavnik Slovenije in podpredsednik biroja konvencije, dr. Aleš Bizjak, je na podlagi slovenskih izkušenj iz bilateralnega, sub-regionalnega in regionalnega vodnega sodelovanja ter glede na sodobne trende v razvoje vodnega sodelovanja predlagal več pozornosti v razvoju celostnih obravnav voda – podnebne spremembe, povezanega upravljanja površinske–podzemne vode ter porečja–morje, prilagojeno obveščanje in sodelovanje deležnikov, vključevanje mladih ter krepitev zmogljivosti institucij za izvajanje konvencije na nacionalnih ravneh. Globalizacija konvencije pa naj se po uspehih v Afriki usmeri tudi v Azijo in Latinsko Ameriko.
Slovenija bo v obdobju od 2024 do 2027 predsedovala biroju Vodne konvencije (UNECE Convention on the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes).
Vodna konvencija je bila sprejeta leta 1992 v Helsinkih, v veljavo pa je stopila leta 1996. Od leta 2016 konvencija deluje kot globalna. Cilj Vodne konvencije je varovati in zagotavljati količino in kakovost voda ter trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov z razvijanjem in promoviranjem čezmejnega in mednarodnega sodelovanja. Je tudi ključno orodje za izvajanje aktivnosti 6.5 Agende Združenih narodov 2030. Trenutno ima konvencija 46 pogodbenic. Slovenija je pogodbenica konvencije od leta 1999.
Ob 30-letnici Vodne konvencije je bila izdana publikacija, do katere lahko dostopate na tej povezavi.
