Zeleno omrežje
Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam sta trenutna ključna izziva, s katerima se vsi soočamo. Nepričakovana vojna v Ukrajini in odvisnost Evrope od ruske nafte ter zemeljskega plina je povzročila velik pretres v svetovnem energetskem sistemu. Posledice so visoke cene energije in velika zaskrbljenost glede energetske oskrbe. Prizadevati si moramo za čim hitrejši prehod na obnovljive vire energije, hkrati pa energijo čim bolj učinkovito in varčno porabljati. Le tako bomo poskrbeli za večjo samooskrbnost in hitrejši prehod v podnebno nevtralnost.
Pri doseganju podnebne nevtralnosti in energetskih sprememb so ključni tudi župani in občine, predvsem z omejevanjem osebnega motornega prometa, spodbujanjem javnega prometa in kolesarjenja, lokalne ekološko pridelane hrane, z energetsko prenovo stavb, spodbujanjem obnovljivih virov energije, itd. Izboljšati je treba ozaveščenost o negativnih vplivih podnebnih sprememb v lokalnih skupnostih, ljudi v večji meri vključevati v oblikovanje ukrepov in optimizirati ukrepanje ob nesrečah.
V juniju 2022 je 12 slovenskih občin (Občina Hoče-Slivnica, Občina Ruše, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Poljčane, Občina Benedikt, Občina Selnica ob Dravi, Občina Radlje ob Dravi, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Ribnica na Pohorju, Občina Apače, Občina Vuzenica in Občina Muta) na področju delovanja Energetsko podnebne agencije za Podravje pristopilo k podpisu listine »Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo«. Konvencija predstavlja temelj povezovanja in sodelovanja v EU in na svetu, na področju podnebnih sprememb in na področju lokalnih skupnosti v boju proti podnebnim spremembam in trajnostni energiji. Podpis predstavlja zavezo, da se bodo občine skupaj hitreje in bolj učinkovito borile na poti v podnebno nevtralnost – ključni cilj je živeti v razogljičenih in odpornih občinah, ki bodo imele dostop do varne in trajnostne energije po primernih cenah.
V Energetski podnebni agenciji za Podravje občinam na poti v podnebno nevtralnost nudimo pomoč in jih usmerjamo pri doseganju njihovih podnebnih ciljev. V nadaljevanju nekaj nasvetov, »Kako varna je moja oskrba z energijo in kaj narediti, če je ogrožena?« Pomembno je, da se v izhodišču dobro seznanimo s trenutno porabo energije v gospodinjstvu. Razmislimo, ali lahko rabo energije za ogrevanje in rabo električne energije zmanjšamo s preprostimi varčevalnimi ukrepi: pri razsvetljavi in uporabi elektronskih naprav. V času ogrevanja znižajmo temperaturo v prostorih na 20 °C. V poletnih mesecih ne pretiravajmo z ohlajanjem prostorov. Vzdržujmo temperaturo 26 °C. Razmislimo, ali imamo možnost investirati v zamenjavo energetsko potratnih naprav, kot so npr. hladilniki in zamrzovalne omare. Sodobne naprave porabijo tudi več kot 50 % manj energije. Investirajmo v izboljšanje toplotne zaščite stavbe – zamenjava stavbnega pohištva, izolacija ovoja stavbe, podstrešja in kleti, zamenjava stare kurilne naprave.
Smiselno je preveriti, ali imamo alternativo obstoječemu načinu in viru ogrevanja v času zimske sezone. Najpogostejša načina ogrevanja sta centralno in lokalno ogrevanje. S pomočjo podatkov o načinu in viru ogrevanja lahko ocenimo riziko motenj z oskrbo posameznega vira energije. Najmanj rizični so energenti, ki jih lahko skladiščimo, torej drva, kurilno olje, utekočinjen naftni plin in premog. Bolj rizični so energenti, ki jih ne moremo skladiščiti, to sta zemeljski plin in daljinsko ogrevanje, pri čemer je treba poudariti, da imajo sistemi daljinskega ogrevanja navadno rešitve za zagotovitev oskrbe z rezervnim energentom. Najbolj kritična z vidika rizika motenj in hkrati najbolj dragocena je električna energija, saj je pomembna za delovanje kurilnih naprav na druge energente in se najlažje pretvori v vse druge oblike koristne energije, zato so njeni izpadi najbolj kritični.
EnergaP – Energetsko podnebna agencija za Podravje
www.energap.si
