ARSO in kazalci okolja |
 
Agencija RS za okolje je izdala poročilo Kazalci okolja v Sloveniji in v okviru petih okoljskih tematik predstavila izbrane kazalce. Ti temeljijo na podatkovnih zbirkah s širšega okoljskega področja, podajajo oceno stanja in nakazujejo razvoj okolja v Sloveniji. Vsako poglavje vključuje grafično predstavitev izbranih podatkov in strokovni komentar, ki pojasnjuje problematiko in njen pomen za naravno okolje, zdravje in kakovost življenja. V nadaljevanju navajamo nekaj izbranih podatkov, publikacija je v celoti dostopna na spletni strani ARSO.
 

Onesnaževanje zraka

Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, so se v obdobju 1990–2012 zmanjšali za 74 %, najbolj izpusti žveplovih oksidov (95 %). Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990–2012 zmanjšali za 38 %, najbolj izpusti ogljikovega oksida (53 %). Izpusti delcev PM2,5 so se v obdobju 2000–2012 zvišali za 15 % predvsem zaradi povečanja uporabe lesne biomase za ogrevanje v gospodinjstvih.

Ozon v poletnih mesecih presega za zdravje dovoljene vrednosti. Največ preseganj je na Primorskem in ponekod v višjih legah. Zaradi izpustov delcev PM10 iz individualnih kurišč so najbolj onesnažena mesta, v katerih živi večina prebivalstva. Onesnaženost zraka z delci PM10 povzroča resno nevarnost za zdravje otrok. Onesnaževanje zraka zaradi prometa močno prispeva k razvoju astme in alergijskih obolenj pri otrocih.

Zrak in promet

Ozaveščenost javnosti o pomenu čistega zraka se povečuje, vendar se to ne izraža v spremembi potovalnih navad. Izsledki raziskave Evropske komisije iz let 2010 in 2011 kažejo, da se prebivalci EU-27 zavedamo posledic naraščajočega prometa in bi bili pripravljeni sprejeti ukrepe za rešitev okoljskih problemov. Dejstvo namreč je, da 68 % prebivalcev Slovenije uporablja avtomobil vsak dan, javni prevoz pa le 10 %. To uvršča Slovenijo na sam rep držav EU-27. Za Slovenijo je značilna izrazita avtomobilizacija potniškega prevoza, ki je najbolj netrajnostna prometna oblika. Število potnikov v javnem prevozu upada. V prihodnosti lahko pričakujemo povečevanje cestnega blagovnega prevoza. Skrb vzbujajoč je cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo.

Podnebne spremembe

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja, skrb vzbujajoče so spremembe padavin med regijami in po letnih časih. Triglavski ledenik se postopoma krči, zaradi višanja povprečne temperature ozračja lahko povsem izgine. Tudi v Sloveniji poplave ogrožajo življenja in povzročajo škodo.

Voda

V Sloveniji je izkoriščene okoli tri odstotke razpoložljive vode. Dolgoletni nizi kažejo na upadanje letnega rečnega odtoka. Letna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih močno niha.

V obdobju 1960–2012 se je povprečna višina morja na slovenski obali zviševala 1 mm/leto, v zadnjem desetletju je zviševanje hitrejše.

Velika večina vodnih teles površinskih voda je v dobrem kemijskem, dobra polovica tudi v dobrem ekološkem stanju. Vrednosti biokemijske potrebe po kisiku (BPK5), ki je kazalec organskega onesnaženja, so se v rekah občutno znižale. Vsebnost vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z medzrnskimi vodonosniki se je večinoma zniževala. Kakovost kopalnih voda na rekah, jezerih in morju je dobra. Kakovost pitne vode je ustrezna predvsem v večjih vodooskrbnih območjih.

Odpadki

Do leta 2004 smo večino odpadne embalaže odložili, danes jo okoli 70 % predelamo. Količina vseh odloženih odpadkov na odlagališčih se znižuje, vendar smo leta 2012 še vedno odložili skoraj polovico nastalih komunalnih odpadkov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se povečuje, znižuje se količina nastalih komunalnih odpadkov.

Količina nastalih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti je v letu 2012 upadla predvsem na račun zmanjšane gospodarske dejavnosti ter prekvalificiranja nekaterih odpadkov v stranske proizvode. Izkoriščanje naravnih virov, pridelanih ali načrpanih v Sloveniji, je naraščalo do leta 2007, nato pa je začelo upadati. Snovna produktivnost v Sloveniji po letu 2007 narašča predvsem zaradi nižje porabe nekovinskih mineralnih surovin za gradbeništvo.