Predelava biološko razgradljivih odpadkov
| Avtor: Jože Volfand |
»Biološki odpadki se bodo še naprej izvažali v tujino. Le upamo lahko, da nam končno države, kjer so predelovalni obrati, ne prepovedo izvoza, kot se je zgodilo z blatom iz čistilnih naprav,« pojasnjuje sedanje razmere na trgu z biološkimi odpadki, torej tudi z zavrženo hrano, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva. Nekatere bioplinarne so zaprle vrata, težave so v kompostarnah, zmogljivosti za predelavo ni, cene obdelave pa naraščajo. Zbornica predlaga, da postane obdelava bio odpadkov obvezna gospodarska javna služba. Sogovornik opozarja, da potrebujejo lokalne skupnosti pomoč za »razbitje NIMBY efekta«.
Količina bioloških odpadkov se povečuje v EU in v Sloveniji, kar se kaže tudi v tonah zavržene hrane. V Sloveniji smo lani zavrgli 150.839 ton hrane in prav odpadna hrana predstavlja največji delež v bioloških odpadkih, večinoma po izvoru v gospodinjstvih, v gostinstvu in pri strežbi hrane. V tem letu je predvideno obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov, čeprav je v marsikateri občini zbiranje v rjavih in drugih zabojnikih že urejeno. Kaj za komunalna podjetja pomeni ta zaveza, ki jo morajo izpolniti vse članice EU? Kakšno oceno si zasluži sedanja stopnja odlaganja bioloških odpadkov v rjave zabojnike in koliko je razvito hišno kompostiranje?
Zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je v Sloveniji obvezno že vrsto let (Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi (GJS) zbiranja komunalnih odpadkov – 8. člen in Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom – 5. člen). Evropski predpisi nas potemtakem ne zavezujejo na novo. Sistem je vzpostavljen in deluje. Vsa gospodinjstva so zavezana k zbiranju biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev. Njihova odločitev pa je, ali jih prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe v rjavem zabojniku ali pa jih hišno kompostirajo. Nadzor nad izvajanjem je v pristojnosti medobčinskega inšpektorata.
A kaj kaže praksa pri ločevanju biološko razgradljivih odpadkov?
Uporabniki, ki so vključeni v sistem zbiranja odpadkov, dobro ločujejo in poznajo pravila ločevanja odpadkov. Sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov (MKO) pa kljub temu kažejo, da še vedno velika količina biološko razgradljivih odpadkov nepravilno pristane v zabojniku za MKO. Tudi do 30 %. V rjavih zabojnikih za biološko razgradljive odpadke se znajde tudi velika količina plastičnih vrečk, v katerih v gospodinjstvih zbirajo biološko razgradljive odpadke. Hišno kompostiranje se dobro izvaja na podeželju, medtem ko v mestnih okoljih ni najbolje razvito. Izziv predstavlja predvsem pravilni način kompostiranja, saj vsi biološko razgradljivi odpadki iz gospodinjstev v hišnih kompostnikih niso kompostabilni, npr. olupki agrumov. Poleg tega pa ostanki hrane iz gospodinjstev privabljajo glodavce, potepuške pse, mačke in divje živali.
A težav je več. Predelava v bioplinarnah se je zmanjšala, nekatere kompostarne so zaprle obrate, zbrane količine bioloških odpadkov se izvaža, čeprav v nekaterih komunalnih podjetjih vendarle zagotavljajo kakovostno predelavo in proizvodnjo bioplinov. A Slovenija nima dovolj zmogljivosti za predelavo, obdelava pa je tržna dejavnost. Cene obdelave bio odpadkov so se v zadnjih treh letih zvišale s cca. 50 na 120 eur na tono. Zakaj, kaj se dogaja? So to grehi zakonodaje?
Leta 2016 je bil podan predlog regijskih centrov za predelavo komunalnih odpadkov, da postane zbiranje biološko razgradljivih odpadkov gospodarska javna služba. Takrat je bilo v Sloveniji dosti kapacitet. So se pa kmalu zatem začele zapirati plinarne in kompostarne, na primer Vrhnika Saubermacher, nekateri prevzemniki pa so zmanjšali prevzem, na primer Roks. Danes slovenski prostor ne zagotavlja zadostnih kapacitet za obdelavo bioloških odpadkov tudi zaradi težav pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj. Tako se je prevzem bioloških odpadkov iz gospodinjstev, namenjen v predelavo v Sloveniji, zmanjševal. Vedno več je bilo pritiskov lokalnih skupnosti za zmanjševanje oziroma zaprtje predelovalnic. Povrh vsega pa je količina ločeno zbranih odpadkov naraščala zaradi dobrega osveščanja in izobraževanja uporabnikov s strani komunalnih podjetij.
In kaj se je zgodilo?
Znašli smo se v situaciji, ko v Sloveniji primanjkuje predelovalcev bioloških odpadkov. Razkorak med zbranimi in predelanimi odpadki je tako velik, da je treba bio odpadke iz gospodinjstev izvažati v tujino. Morda je zdaj pravi trenutek, da še enkrat razmislimo o obdelavi bio odpadkov kot o obvezni gospodarski javni službi.
Toda zakaj so bioplinarne opustile dejavnost, zdaj so težave tudi v kompostarnah, čeprav nekatere kompostarne izdelujejo odličen kompost in ga dobro prodajajo?
Nekatere bioplinarne so v celoti prenehale z obratovanjem. Veliko jih je zmanjšalo prevzem biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev zaradi primesi, ki onemogočajo kakovostne procese predelave. Za kakovostno predelavo bi v kompostarnah potrebovali nove tehnologije predhodne obdelave biološko razgradljivih odpadkov za odstranitev primesi, ki so posledica slabega ločenega zbiranja odpadkov. Cena obdelave bio odpadkov na trgu tega ni prenesla, zato so začeli zmanjševati obseg predelave.
Kaj bi Slovenija pridobila, če bi uredila predelavo bioloških odpadkov, in zakaj se zbornica zavzema, da postane predelava gospodarska javna služba, ki bi jo izvajala komunalna podjetja?
Izvajanje neke dejavnosti kot gospodarska javna služba se ustanovi takrat, ko trg ne more zagotavljati izvajanja dejavnosti ali pa je ta dejavnost tako zelo pomembna, da se je ne želi prepustiti trgu, ker ni zagotovila za dolgoročno izvajanje dejavnosti. Glede na to, da v tem trenutku v Sloveniji trg ne zagotavlja zadostne predelave bio razgradljivih odpadkov, je ena od rešitev, da se uvede obvezna GJS obdelave bio odpadkov iz gospodinjstev. Ureditev predelave bioloških odpadkov v Sloveniji bi prinesla trajnostne koristi, vključno z zmanjšanjem odpadkov, ekonomskimi prihranki in izkoriščanjem naravnih virov za gnojenje in energijo. Zagotovila bi dolgoročno stabilnost in samozadostnost pri ravnanju z odpadki in oskrbi z energijo. Ključno je vzpostaviti učinkovit sistem in spodbujati trajnostne prakse.
Delež bio odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki znaša 34 %. Ali sedanja problematika lahko ogrozi cilje, ki jih je potrebno doseči glede priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in njihovo recikliranje do leta 2025?
Biološko razgradljivi odpadki med komunalnimi odpadki zagotovo predstavljajo motnjo pri recikliranju reciklabilnih materialov. Zato moramo za dosego ciljev prebivalstvo osvestiti, da se še bolj potrudijo pri kakovosti ločeno zbranih odpadkov. Pristojnemu ministrstvu je Zbornica komunalnega gospodarstva pred časom že podala predlog za pripravo nacionalnega programa osveščanja prebivalstva za pravilno ločeno zbiranje vseh komunalnih odpadkov. Kot vemo, bo leta 2025 uveljavljena proizvajalčeva razširjena odgovornost tudi za zbiranje tekstilnih odpadkov.
Poročilo o okolju za leto 2022 analizira problematiko zavržene hrane, ne analizira pa ravnanja in težav pri predelavi bioloških odpadkov. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odrezom je bila sprejeta že leta 2010. Kje se je najbolj zalomilo?
Zagotovo je potrebno z določili predpisov slediti razvoju družbe in jih sproti spreminjati, v kolikor ne dosegajo želenih ciljev. V Zbornici komunalnega gospodarstva ocenjujemo, da imamo pri biološko razgradljivih odpadkih priložnost izboljšav predvsem v določitvi obveznega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih in na podeželju pri obveznem kompostiranju zelenega odreza, to je vejevja, pokošene trave … Za to, da se je zalomilo pri zmanjševanju proizvodnih kapacitet za predelavo bio odpadkov, niso krivi neustrezni predpisi. Dejstvo je, da so predvsem lokalne skupnosti po principu NIMBY efekta nasprotnice kompostarn v njihovem kraju. To dolgoročno ni vzdržno ne za doseganje ciljev recikliranja ne za zagotavljanje samozadostnosti Slovenije pri predelavi komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju naše države.
S katerimi predlogi želi komunalna zbornica odpraviti sedanje zagate in ustvariti možnosti za predelavo bio odpadkov v Sloveniji? So načrti za izgradnjo kapacitet, kaj bi lahko storili v regijskih centrih za ravnanje z odpadki?
Država mora s pozitivnim pristopom pristopiti k vzpostavitvi zadostnih predelovalnih kapacitet za biološko razgradljive odpadke. Mislim na subvencije, pomoč pri umeščanju objektov, pomoč lokalnim skupnostim za razbitje NIMBY efekta … Hkrati je potrebno na nacionalni ravni začeti osveščati prebivalstvo Slovenije o pravilnem ravnanju s komunalnimi odpadki in tako dvigniti kakovost vseh ločeno zbranih odpadkov. Osveščanje na nacionalni ravni si mora najti prostor v medijih v najbolj spremljanem terminu gledalcev in poslušalcev, kot npr. reklame za pralne praške, avtomobile, trgovske centre …
Bo to dovolj?
Dobremu osveščanju mora slediti strikten nadzor. V Sloveniji bomo morali spoznati, da je nepravilno ravnanje z odpadki in nepotrebno onesnaževanje okolja kaznivo ravnanje zoper okolje, ki ga imamo izposojenega od naših zanamcev.
Do leta 2030 bi morali v Sloveniji za polovico zmanjšati količino zavržene hrane. Kako to doseči? Vlada je sprejela akcijski načrt za izvajanje strategije Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Toda akcijski načrt je usmerjen v preprečitev nastajanja izgub in presežkov odpadne hrane v celotni oskrbni verigi. A čigava je skrb, kaj se bo zgodilo z zavrženo hrano, če je to odpadek, vir, ki bi ga morali koristno uporabiti?
Tudi pri tem vprašanju bi se navezal na osveščanje in vzgojo slehernega prebivalca Slovenije. Skrb za zmanjšanje količine zavržene odpadne hrane mora biti naloga vseh prebivalcev Slovenije, država pa mora vzpostaviti mehanizme, da se to spodbuja. Za zmanjševaje odpadne hrane iz gospodinjstva je najcenejši ukrep osveščanje prebivalstva in vzgoja otrok. V učnih programih osnovnih in srednjih šol še vedno nimamo predmeta, ki bi predstavljal te teme. Izjeme so zgolj Eko šole. Ko pa enkrat pride do situacije, da je potrebno hrano vseeno zavreči, je treba to narediti z veliko skrbnostjo za pravilno ločeno zbiranje v zabojnikih za biološko razgradljive odpadke. Za ustrezno nadaljnjo predelavo teh odpadkov poskrbi komunalno podjetje, ki na posameznem območju zbira komunalne odpadke, saj jih preda v predelavo specializiranim prevzemnikom.
Kaj bo z bio odpadki, če v Sloveniji ni možnosti za predelavo?
Biološki odpadki se bodo še naprej izvažali v tujino. Le upamo lahko, da nam končne države, kjer so predelovalni obrati, ne prepovedo izvoza, tako kot se je leta 2020 zgodilo z blatom iz čistilnih naprav.
Podjetje Skaza razvija pilotni projekt Skupaj s Skazo v krožno gospodarjenje z biološkimi odpadki. Za njihov projekt se je odločila mariborska občina. Je to izziv za vsa komunalna podjetja?
Ta projekt je zagotovo primer dobre prakse, ki kaže, da se z zavzetim delom lahko dosežejo dobri rezultati. Vendar težko ocenimo, da bi bil to dober »recept« za vsa komunalna podjetja. Posebnosti lokalnih skupnosti se odražajo zelo različno in so odvisne od gostote poseljenosti, urbanega ali podeželskega okolja, kulturnih in etičnih značilnosti, ekonomske moči … Še bi lahko našteval. Enotno prav vsem lokalnim skupnostim pa je, da morajo vsi prebivalci biti seznanjeni o pravilnem ravnanju z odpadki in se zavedati posledic, če tega ne izvajajo.
Praksa
Nekatere izvajalce obdelave bio odpadkov in deležnike, ki so zainteresirani za učinkovito ravnanje, smo povabili, da povedo, kaj se dogaja v kompostarnah, centrih za ravnanje z odpadki in v občinah. Nekatera podjetja niso odgovorila, prejeta mnenja objavljamo.
Z izvozom bio odpadkov bo cena še višja
Kolikor sem seznanjen iz javno dostopnih podatkov, se je ena kompostarna ukinila zaradi zavrnitve izdaje OVD in neupoštevanja inšpekcijskih odredb. Na željo upravljalca se je ukinila še ena kompostarna zaradi poslovnih razlogov, vendar je OVD še vedno aktiven. Cena obdelave bi lahko bila bistveno nižja, če bi se biološki odpadki ustrezno ločevali na samem izvoru. Moje osebno mnenje je, da prebivalstvo še ni dovolj ozaveščeno glede pravilnega ločevanja odpadkov. Stroji za izločanje tujkov iz bioloških odpadkov so zelo dragi, njihova “življenjska” doba pa je kratka. Izločene tujke se mora plasirati prevzemnikom, ki takšen odpadek lahko predelajo. Tudi pri njih je cena zelo visoka. Z izvozom odpadkov bo cena v prihodnosti še višja. Izgubljata se tudi slovenska stroka in njen podmladek.
Naša kompostarna ROSA si je zelo prizadevala za prepoznavnost in povezanost s prebivalstvom v okolici z raznimi dogodki, kot so dnevi odprtih vrat, donacije društvom, brezplačna dostava komposta občanom Vrhnike, obiski šol in vrtcev … To so spodbude za prihodnost! Dela že 13 let. Otroci, ki so nas takrat obiskovali, so danes dijaki ali študenti. Od leta 2018, po spremembi lokalne politike, tega posluha s strani občine Vrhnika ni več!
Kar zadeva predlog Zbornice komunalnega gospodarstva, da naj obdelava bio odpadkov postane obvezna gospodarska javna služba, sem presenečen, da se po letu 2017 zopet odpira ta ideja. 27. 10. 2017 smo bili na to temo povabljeni vsi upravljavci kompostarn (javne in zasebne) k takratni okoljski ministrici Ireni Majcen. Na vprašanje, zakaj država postavlja ob bok zasebnikom nelojalno konkurenco, je odgovorila, citiram: Zato, ker moram. Torej ta ideja nima nobene zveze s stroko, temveč s politiko.
In še nekaj dejstev. Kar nekaj kompostarn v okviru centrov za ravnanje z odpadki, vsako leto ali dve, tri (odvisno od razpisnih pogojev) razpiše oddajo ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov-BIOO (Vir: Ur. list). Se pravi, da že sedaj nimajo dovolj lastnih kapacitet. Cene prevzema bioloških odpadkov na centrih za ravnanje z odpadki se giblje okoli 190 eur za tujino. Pri zasebnikih je cena manjša! Se sprašujem, ali smo moteči in nas edino tako lahko izsilijo, da smo podložni političnim interesom?
Podjetje ROKS recikliranje d.o.o. (upravljavec Kompostarne ROSA) se od leta 1994 ukvarja z recikliranjem odpadkov. Najprej s predelavo lesnih odpadkov na premičnih napravah, kar še danes uspešno opravljamo. Večjih težav nimamo. Seveda nam nekateri privoščijo in povzročajo težave z neupravičenimi ali pavšalnimi obtožbami, vendar se je v vseh 13. letih izkazalo, da je šlo za neupravičeno podtikanje ali celo za pridobivanje političnih točk pred volitvam. V volilnih letih opazimo naglo povečanje. Potem pride do obiska pristojne inšpekcije, ki pa do danes ni ugotovila večjih nepravilnosti.
Kompostarna ROSA je izpolnila svoje načrte iz leta 2018. Javno smo se zavezali, da bomo zmanjšali vhodne količine bioloških odpadkov, saj želimo prevzeti biološki odpadek predelati v zelo kvaliteten kompost in ga plasirati na trg. To nam zelo uspeva!
Prav tako smo se zavezali, da bomo obnovili ostrešja starega dela kompostarne. Tudi to smo storili v letu 2022. Vedno bomo težili k moderni tehnologiji kompostiranja. Glede okolja. V letu 2022 smo od pristojne inšpekcije dobili odredbo, da komposta ne smemo več skladiščiti pokritega na prostem, ker občasno pride v stik z razpršenimi padavinskimi vodami. Odredba ni bila posledica prekrška, ker nam OVD to dovoljuje. Nismo se odločili za pravno dokazovanje, kaj je dovoljeno in kaj ni. Odločili smo se za umik vsega komposta pod nadstrešnico. Rok je bil najkasneje do konca leta 2022. Z letom 2023 kompost skladiščimo samo pod nadstrešnicami.
Kompostarna na Vrhniki bo spet obratovala
Zagotovo na trenutno pomanjkanje kapacitet najbolj vplivajo dolgotrajni postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj ter umeščanje v prostor potencialnih novih lokacij za obdelavo bioloških odpadkov. S tem so povezani protesti raznih civilnih iniciativ. Iz omenjenih razlogov smo tudi mi začasno zaprli našo kompostarno na Vrhniki, saj smo želeli s tem pokazati, da naša kompostarna ni krivec za smrad, ki nastaja v občini na Vrhnika. Slednje smo tudi dokazali, saj na Vrhniki še danes smrdi. Vsekakor pa resno razmišljamo o ponovnem obratovanju kompostarne v letu 2024. Ob tem pa podpiramo obstoječ sistem, ki določa, da obdelava bioloških odpadkov ni obvezna gospodarska javna služba.
Za obdelavo bio odpadkov Slovenija potrebuje dodatne zmogljivosti
Po občinah se župani srečujemo z izjemno visokimi podražitvami storitev GJS zbiranja in odlaganja odpadov. V zadnjem času še posebej izstopa visoka podražitev obdelave bioloških odpadkov. O tem smo na septembrski redni seji razpravljali v Državnem svetu RS. Direktiva o odpadkih od držav članic EU zahteva, da na področju bioloških odpadkov zagotovijo ločeno zbiranje in recikliranje pri viru ali pa ločeno zbiranje in predajo v nadaljnjo obdelavo. Pri bioloških odpadkih se je vzpostavila t.i. hibridna situacija, saj je zbiranje bioloških odpadkov javna služba, pri čemer njena cena vključuje zbiranje in končno obdelavo, ki pa se izvaja na trgu in ne v okviru javne službe. Dokler so bile zagotovljene zadostne kapacitete kompostarn, katerih gradnja je bila finančno izdatno podprta z evropskimi sredstvi, težav ni bilo zaznati. V zadnjih letih pa kapacitete za obdelavo bioloških odpadkov upadajo, saj so se določene kompostarne zaprle predvsem zaradi negativnega mnenja lokalnega okolja. To je predvsem posledica neizpolnjevanja zahtev iz okoljevarstvenih dovoljenj, nekatere pa zmanjšujejo svoje zmogljivosti. Ob tem se tudi ugotavlja, da količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz leta v leto narašča. Višja, ko je osveščenost prebivalcev o pravilnem ravnanju s komunalnimi odpadki, več je pravilno ločeno zbranih bioloških odpadkov.
Cena obdelave bioloških odpadkov se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Glede na zmanjševanje kapacitet za obdelavo bioloških odpadkov v zadnjih letih se je cena dvignila (od 55 do 135 evrov/1 tono), pri čemer so nekateri izvajalci javne službe imeli težave tudi pri pridobivanju samih ponudb za obdelavo bioloških odpadkov. Vse to pa se odraža na položnicah za odvoz komunalnih odpadkov. Občani se problema lotevajo tako, da biološke odpadke odlagajo v zabojnike za mešane odpadke.
Stanje na področju ravnanja z biološkimi odpadki se ne bo izboljšalo brez spodbujanja izgradnje dodatnih kapacitet za obdelavo bioloških odpadkov in sočasnega razmisleka o znižanju cene ravnanja z biološkimi odpadki pri gospodinjstvih z večjo (obvezno) vključenostjo uporabnikov v sistem ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v 233. členu med drugim določa, da je zbiranje in obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja, pri čemer vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet občinske javne službe, predpiše Vlada. Glede na vse navedeno smo v DS predlagali spremembo sistema ravnanja z biološkimi odpadki na način, da se obdelava bioloških odpadkov iz gospodinjstev izvaja v okviru obvezne gospodarske javne službe, s čimer bi občine oz. občinski sveti vzpostavili nadzor nad ceno ravnanja z biološkimi odpadki.
