Zemlja trajnostni pridelavi obljublja, da ne bo obupala nad nami – EOL št. 162

Obdelujete skoraj 20.000 trsov na eni najboljših leg za vinograde na svetu, na obrobju Ljutomersko – ormoškega vinorodnega podokoliša. Za vaša vina ste prejeli tudi številne nagrade. Kaj je pomembno za vzgojo kakovostnih vin in ali opažate kakšne specifične podnebne vplive na rast in vzgojo vaših vinskih trt? Kako ohranjate biodiverziteto v vinogradu?

Vsaka vinska klet ima vina s karakterjem, ki izražajo odraz filozofije vinarja, dela v vinogradu in kleti. Različni stili vin terjajo različno delo tako v vinogradu kot v kleti. Mi že od začetka stremimo k visoki kakovosti vin. Količina nas ne zanima. Mož Mitja je tisti, ki opravi najpomembnejše delo tako v vinogradu kot kleti. Vedno rad poudari, da je po duši bolj vinogradnik kot vinar, vendar mu tudi kletarjenje gre odlično od rok. Pot do steklenice vrhunskega vina je dolga. Izjemnega pomena pa je prvo opravilo v vinogradu, rez trte. Z rezjo takoj na začetku določamo količino in kakovost vina. Zaradi nizke obremenitve trte so naša vina posledično višje kakovosti. Mož je pri tem delu izjemno natančen. Seveda je vsako delo v vinogradu pomembno, še posebej skrbimo za umno škropljenje, ki je naravi čim bolj prijazno, zato to delo prvič opravimo šele okoli 20. maja. Do takrat nekateri škropijo že trikrat. A jutra so bolj hladna in škropljenje ni potrebno. Na ta način ohranjamo biodiverziteto. Sicer je lepo videti srne v vinogradu, na žalost pa naredijo veliko škode, zato imamo vinograd ograjen.

Vaše grozdje trgate bolj pozno.

Vsako leto nas ljudje znova sprašujejo, zakaj trgamo tako pozno. Tega sem zdaj že navajena in sem dobila trdo kožo. Ponavadi odgovorim z vprašanjem, ali so jim naša vina všeč. In odgovor je pritrdilen. So namreč zelo polnega, bogatega okusa z dolgim pookusom, ekstraktno zelo bogata. Ker ne hitimo s trgatvijo. Grozdje ne pridobi le na sladkorni stopnji, umirijo se in dozorijo tudi kisline. In potem v kleti nikoli ničesar ne dodajamo in ne odvzemamo, da bi spremenili kakovost vina. V vinogradu se naredi vino, rada rečem.

Kako vaše vinograde prilagajate na podnebne spremembe?

Vinograd je trajni nasad, zato se podnebnim spremembam težje prilagaja. Vsekakor stremimo k temu, da imamo zasajene sorte, ki so za naše območje priporočljive ali dovoljene, saj jim naša klima in prst dobro deneta. To se posebej odraža na avtohtoni slovenski sorti ranfol in našem, prleškem, šiponu. Se pa tudi v vinogradu opažajo posledice raznih podnebnih vplivov. Konec lanskega avgusta nam je neurje s točo in orkanskim vetom dodobra zdesetkalo pridelek, precej uničilo trto na dveh od treh parcel. Z ekološkim škropivom smo vsaj delno zacelili rane na trti, kar se odraža letos. Kljub temu bo tudi letos pridelek precej manjši od povprečnega.

Z vinogradom je povezana vsa vaša družina, tudi hči in sin. Vemo, da se kmetijska dejavnost srečuje s problemom visoke starosti kmetov, zato različni programi razvoja podeželja spodbujajo zaposlovanje mladih v kmetijskem sektorju. Kakšen je interes mladih za vinogradništvo?

Vesela sem, da sta z vinogradom in vini povezana tudi hči Veronika in sin Erazem. Pomagata pri delu in se tako vključujeta v skoraj vse procese dela. Že od malih nog. Situacija v vinogradništvu in vinarstvu je vse prej kot lepa. Visoka starost kmetov na eni strani in neprivlačnost nadaljevanja tradicije vinogradništva v družinah zaradi številnih razlogov resnično skrbi. Največjo težavo vidim še vedno pri tistih, ki imajo res majhne vinograde. Preveč sicer, da bi popili sami, in premalo, da bi bili resni akterji na trgu. In tu je največji upad, vinogradi se krčijo. Po drugi strani pa z različnimi programi razvoja podeželja, kot je recimo mladi prevzemniki kmetij, država vsaj v neki meri skrbi za ohranjanje in novo zaposlovanje mladih v kmetijstvu. Kljub neugodni in nezavidljivi situaciji opažam, da se zadnja leta mladi pogosteje odločajo za delo na kmetijah. Ali pa se motim in je to posledica menjave generacij? Zagotovo sta vinogradništvo in vinarstvo pri mladih, ki se odločajo o svoji življenjski poti, boljše zapisana kot v letih, ko sem bila sama v tej situaciji.

Ali tudi v vinogradništvu upoštevate merila trajnostne pridelave?

Seveda tudi v vinogradništvu in vinarstvu upoštevamo merila trajnostne pridelave. Mi nismo nobena izjema. Kot sem že omenila, škropimo z naravi prijaznimi sredstvi, posežemo tudi po ekoloških. Prepričana sem, da lahko le na tak način ohranjamo Zemljo pri volji, da ne bo obupala nad nami.

Ste predsednica Kulturnega, turističnega in izobraževalnega društva Kelih. V okviru društva med drugim dvigate kulturo pitja vina ter promovirate Prlekijo in Slovenijo kot atraktivno turistično destinacijo z izjemnimi vini in odlično kulinariko. Kako ozaveščeni pivci vina smo Slovenci?

V okviru društva smo v desetih letih izvedli veliko število raznih projektov, ki so vključevali kulturo pitja vina tako med mladimi kot med malo starejšimi. Slovenci smo čedalje bolj ozaveščeni pivci vina. In zahtevni.

Kaj v Prlekiji ponujate gostom?

V Prlekiji med vini seveda stavimo na šipon. Prav ta sorta (tudi avtohtona) je pravi paradni konj med vini iz Prlekije. Ne le legenda o izvoru njegovega imena, temveč tudi njegov razpon kakovosti sta dva izmed razlogov, zakaj šipon navdušuje. V društvu organiziramo dogodke z degustacijo vin, povezujemo knjigo in vino. Vse je povezano z vinom, tako ali drugače. V naši hiši ni nič drugače. Ne morem si predstavljati, da imamo na mizi prleško tünko, pa manjka šipon. Ampak šipon in prleška tünka še zdaleč nista vse, kar gostje lahko doživijo. Poleg izjemno bogate kulinarične in vinske ponudbe gostje uživajo ob prekrasni krajini, urejenih vaseh, skozi katere vodijo kolesarske poti. Se srečujejo z domačini, s prijaznimi, hudomušnimi in vedno nasmejanimi Prleki in Prlečkami, ki se znamo pošaliti tudi na svoj račun. Predvsem pa smo znani tudi po gostoljubnosti.

Ali se letos zelo pozna kriza na trgu s prodajo vin?

Situacija s covidom se pozna tudi na trgu vina. Prodaja vina v gostinstvu, turizmu je padla na ničlo. Naših vin v trgovinah ne najdete, prodajamo jih v gostinske lokale, hotele, vinoteke. Vse je bilo dolgo časa zaprto. To se pozna tudi pri prodaji. Individualni kupci so sicer ostali, odstotek teh je odvisen od prodajne strategije in kupcev pri vinarjih. Na srečo so naša vina takšna, da jih stekleničimo šele po enem letu (ali več) zorenja v kleti in niso letniška. Ni jih treba popiti v istem letu. Prav nasprotno, v steklenici le še pridobivajo na kakovosti. Na žalost, res na žalost, nas je rešila lanska pogubna toča z orkanskim vetrom in nam zdesetkala pridelek.

Posebnost Prlekije je tudi prleška gibanica. S certifikatom Tradicionalna prleška gibanica jo pečete tudi pri vas, v okrogli lončeni skledi, kot nekoč. Kakšno je sporočilo tradicionalne prleške gibanice in kakšno mesto ima pri promociji vašega okoliša?

Prleška gibanica poleg šipona in prleške tünke spada v vrh kulinarične piramide v Prlekiji. Ta trojica je najbolj atraktivna za turiste te destinacije. Kot vodja projekta Prleška gibanica v društvu veliko energije vložim v to, da je prleška gibanica zaživela tudi v naši družini. Večkrat jo doma spečemo, Veronika in Erazem, oba najstnika, pridno zavihata rokave in pomagata. No, sprva sta pomagala, zdaj jo pripravita že sama. Oba sta tudi že sodelovala na državnem ocenjevanju prleških gibanic. Dobro so bile ocenjene! Lani, ko so bili prvič podeljeni certifikati Tradicionalna prleška gibanica, je Erazem zopet sodeloval na ocenjevanju. Zelo ponosni smo, da je kot šestnajsletnik prejel certifikat Tradicionalna prleška gibanica! Oba z Erazmom sva tudi letos prejela certifikat. Seveda tudi mi pečemo prleško gibanico na tradicionalen način, v lončenem pekaču.

Kako povezujete prleško gibanico z vašo vinsko ponudbo? Slovenija je letos evropska gastronomska regija. Pripravljate kaj posebnega?

Društvo Kelih v sodelovanju z Zavodom SloVino izbira tudi vina, ki jih sommelierji priporočajo k prleški gibanici. To se zgodi vsako leto spomladi v okviru Sommelierske selekcije. Ker imamo v naši kleti vina z višjim ostankom sladkorja, vedno sodelujemo. Zgodilo se je že, da je bilo med vini, ki jih sommelierji priporočajo k prleški gibanici, izbrano tudi naše vino, letos polsladki šipon pozna trgatev, letnik 2019.

Torej smo povezali vse niti in stkali novo zgodbo na Pavlovskem Vrhu v osrčju Jeruzalemskih goric. Ko se bodo sprostili ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa, bo naša degustacijska soba na široko odprla vrata za goste, ki se bodo po predhodnem dogovoru oglasili pri nas. Poleg pokušine vin jim bomo ponudili tudi tradicionalno prleško gibanico. Lahko jo bodo naredili tudi sami. Še posebej lepo je v sončnem vremenu sedeti na terasi, občudovati čudovito krajino ob kozarcu vrhunskega vina in tradicionalni prleški gibanici.