Skupina Fortenova in trajnostno upravljanje
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Velika podjetja in gospodarske skupine imajo velik vpliv tudi na področju upravljanja z vplivi na okolje. Skupina Fortenova je ena največjih gospodarskih skupin v regiji, saj na področju proizvodnje in maloprodaje hrane deluje na petih ključnih trgih Jugovzhodne Europe. Kot lastnica Mercatorja je prisotna tudi v Sloveniji, sicer pa je v podjetjih Skupina Fortenova več kot 45.000 zaposlenih, upravlja 29 proizvodnih enot in več kot 2.500 prodajnih mest in distribucijskih centrov. Je največji zasebni zaposlovalec v regiji, kar samo po sebi priča o njeni moči in vplivu na gospodarstva držav, v katerih posluje. Ključne dejavnosti Skupine Fortenova so maloprodaja, proizvodnja pijač, proizvodnja jedilnega olja, proizvodnja svežega mesa in mesnih izdelkov, proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov ter kmetijska proizvodnja. Skupina je nastala po uspešni implementaciji pogodbe upnikov bivšega Agrokorja. Pristop k trajnosti in izvajanju ESG predstavlja Marina Burazer, direktorica marketinga. V okviru skupine FNG skrbi tudi za področje trajnosti. V intervjuju posebej omenja inovativne dosežke Mercatorja.
V letu 2020 ste stopili na pot vzpostavljanja trajnostnega poslovanja v skladu z vidiki ESG, letos pa ste objavili prvo trajnostno poročilo za leto 2021. Upoštevali ste sedem ključnih področij. Kakšne rezultate ste dosegli pri ravnanju z odpadki, pri zmanjševanju toplogrednih plinov, pri zmanjševanju količine zavržene hrane? Kje ste uspešni, kje pa vidite največje izzive?
V poročilo je bilo vključenih skupno 43 naših podjetij. Za lažje in enotnejše spremljanje smo podatke združili po naših osnovnih dejavnostih, to so trgovina, prehrana, kmetijstvo. Hkrati smo z mislijo na izboljšanje lastnega poslovanja v strateško razmišljanje vključili tudi vidike ESG. Določili smo materialne teme, ki so pomembne za naše poslovanje in se jim bomo posvetili v prihodnjem obdobju. To ne pomeni, da se vsa naša podjetja že prej niso osredotočala na trajnost, vendar imamo zdaj jasno opredeljene skupne cilje na področju zmanjševanja emisij, učinkovitega ravnanja z odpadki, vplivanja na kakovost življenja s kakovostjo hrane, zmanjševanja vpliva na tla in vodo, doseganja popolne enakosti in pozitivnega prispevka skupnostim, v katerih delujemo. Za te teme želimo imeti strukturiran pristop in merljive cilje, ki so del naše splošne strategije. Izziv pri tem je dejstvo, da delujemo na petih trgih, ki glede predpisov niso enotno urejeni.
To zagotovo otežuje doseganje ciljev.
Seveda. A če pogledamo najpomembnejše, kar smo kot Skupina dosegli v preteklem obdobju, potem je to zagotovo stabilizacija našega poslovanja. V zadnjih letih je družba prestala marsikaj. Mislim na prestrukturiranje skozi poravnavo upnikov, refinanciranje, prenos in konsolidacijo Mercatorja, prodajo poslovnega področja zamrznjene hrane, prodajo neosnovnega premoženja, poslovanje v času pandemije in potresov, inflacije in naraščajočih cen energentov. K temu velja dodati še izzive, ki smo jih imeli na nepremičninskem segmentu Skupine zaradi vojne v Ukrajini in sankcij ruskih bank. Kljub vsemu nam je uspelo uspešno poslovati, ohraniti delovna mesta in ohraniti zvestobo strank, kar je pravzaprav naš največji prispevek k trajnosti.
Ste lahko konkretni?
Ponosni smo na nekaj konkretnih primerov. Lansirali smo lastno linijo izdelkov na osnovi rastlinskih beljakovin ‘Planet of Plants’, ki so tudi na policah Mercatorja. Uvedli smo reciklirano plastenko, zmanjšali količino plastike in uvedli skupni pokrovček za blagovne znamke pijač na vseh naših trgih. Zagnali smo projekt izračuna celotnega ogljičnega odtisa za Skupino in podjetja, da lahko na podlagi zanesljivih podatkov spremljajo in načrtujejo pot do zmanjševanja izpustov. Jih je še več, a izpostavljam jih le nekaj, da bi dobili vtis o raznolikosti vsega, kar počnemo.
Omenili ste ESG. Za učinkovito uvajanje vidikov ESG v poslovne procese podjetja je pomembna dobra, strokovno usposobljena in kompetentna ekipa. Na ravni Skupine ste ustanovili Odbor za trajnostni razvoj in Koordinacijski odbor za trajnostni razvoj. Kako je odbor organiziran, kakšna pooblastila in odgovornosti ima ter kako je v odbor vključeno vodstveno osebje? Kakšna je naloga teh komisij in kako skrbite za trajnostno izobraževanje zaposlenih?
Naše trajnostno poročilo vključuje skupno 43 podjetij. Glede na to in tudi glede na prihajajočo uredbo na področju trajnostnega poročanja proces koordiniramo centralno. Vendar to ne bi bilo mogoče brez kakovostnih ljudi in ekip v vsakem podjetju. Že leta 2021 smo ustanovili Trajnostni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh podjetij in funkcij Skupine. Zbirajo podatke, sodelujejo v projektih in delovnih skupinah za trajnost, saj ima vsaka naša materialna tema svojo delovno skupino, v okviru katere se pregledujejo cilji in pobude, ki jih bomo uresničili. Napredek pri delu delovnih skupin in siceršnje delo odbora spremlja Koordinacijski odbor, ki ga sestavlja najvišje vodstvo družbe.
Tudi izobražujete.
To je nujno. Razvili smo celovit izobraževalni program, imenovan ‘Drive Beyond Excellence’, ki je dejansko prilagojen potrebam koncerna in je namenjen krepitvi kompetenc zaposlenih, predvsem vodstvenih. Kadar gre za področje trajnosti, mora biti izobraževanje kontinuirano, pa naj gre za organiziran pristop ali rezultat lastnega truda. Predpisi se spreminjajo. Uvajajo se novi procesi, zato se ob vsaki novi temi in zahtevi trudimo organizirati tematske delavnice, kjer obravnavamo novosti. Samo letos smo imeli že štiri delavnice s področja taksonomije EU, dve delavnici na temo prepoznavanja podnebnih tveganj in eno povezano z ocenjevanjem dobaviteljev.
Katere kompetence prepoznavate v praksi kot pomembne za učinkovito upravljanje trajnostnega razvoja in kako imate vzpostavljen sistem za razvoj trajnostnih kompetenc?
Trajnost je zelo širok pojem. Vključuje skoraj vse poslovne segmente, zato je ključnega pomena razvijati kulturo, ki spodbuja trajnostno razmišljanje. Vsi, ki se ukvarjamo s trajnostjo, se zavedamo, kako pomembna sta širina in sodelovanje z drugimi, a tudi vlaganje v lastno znanje in v svoje kompetence. Ni pa pomembno le krepiti kompetenc tistih, ki se s to temo ukvarjajo, ampak je treba delati na splošnem ozaveščanju. Ključno pri tem je, da vsi zaposleni vedo, kaj na tem področju pričakujemo, kaj so naše prioritete in kaj to pomeni zanje. Na primer. Pred kratkim smo sprejeli Politiko raznolikosti, enakosti in vključenosti, ki predvideva, da si za njene cilje prizadevamo vsi, vodilni in zaposleni. V skladu s tem smo zaposlenim ponudili vrsto izobraževanj o starševstvu, enakosti spolov, invalidih … To je samo za ponazoritev. Ne smemo pa zanemariti niti vpliva, ki ga imamo na skupnosti, v katerih delujemo, in kako pomembno je, da vse to komuniciramo navzven, skozi skupne projekte in sodelovanje.
Mercator je pri tem inovativen.
Res je. Izpostavim lahko dva odlična marketinška projekta, ki ju Mercator izvaja prav s tem ciljem. V enem od projektov je podjetje prek kluba Lumpi povabilo otroke od 4. do 10. leta, da preko domiselnega natečaja pomagajo podjetju pri ustvarjanju nove generacije likov Lumpi. Mercator namreč skupaj z dobavitelji, ki so se za potrebe projekta odpovedali določenim prepoznavnim elementom svojih blagovnih znamk, ustvarja belo embalažo kot unikatno prazno platno za otroško ustvarjanje. Malčki so izdelali že več kot 1000 risbic, med katerimi je strokovna komisija izbrala pet izvirnih predlogov za pet likov, ki so postali novi obrazi kluba Lumpi. Na ta način smo zmanjšali porabo barve na embalaži, embalaža pa ni nujno takoj postala odpadek, temveč je dobila nov namen. Projekt ‘Mali šef Slovenije’ je najbolj množično otroško kuharsko tekmovanje, ki v letu 2023 poteka že peto leto zapored. V njem se je pomerilo preko 1.000 otrok starih od 8 do 15 let iz več kot 400 osnovnih šol. Projekt je dosegel ključni cilj, to je ozaveščanje mladih o pomenu kakovostne prehrane.
Mercator je eno izmed podjetij v vaši skupini. Kako trajnostni razvoj celotne skupine prenašate na posamezna podjetja in koliko avtonomije imajo podjetja pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za doseganje ciljev ESG? Kako uspešen je Mercator Slovenija na ravni Skupine in kakšne so glavne razlike pri uvajanju trajnostnega poslovanja in zelenih rešitev med podjetji? Nekatera podjetja pravijo, da je nabor predpisov in smernic za trajnostno poslovanje prezahteven.
Obstajajo skupne strateške usmeritve in cilji, seveda pa je stvar vsakega posameznega poslovanja oz. podjetja, da se odloči, kaj potrebuje in kako to uresničiti. Spet primer. Na Hrvaškem in v Sloveniji bo možno sortirati odpadke in slediti, kaj se reciklira na drugih trgih, predvsem zunaj EU. Temu ni nujno tako, zato je ključno, da podjetja lokalno, na svojih trgih, definirajo, kaj lahko naredijo in na kakšen način, da bo to zares trajnostno.
Mercator ocenjujemo kot uspešno podjetje, ki že vrsto let vodi v projektih in predlogih, ki jih lahko štejemo za trajnostne. Tako na primer že od leta 2013 sodeluje v projektu ‘Podarjena hrana’, kjer prostovoljci partnerskih organizacij vsak večer prevzamejo hrano iz 38 trgovin. Mercator je v zadnjih 10 letih podaril skoraj 1.100 ton hrane in tako preprečujemo nastajanje zavržene hrane.
So tudi projekti, ki jih izvajate na vseh trgih?
Eden od njih je podpora lokalnim proizvajalcem in usmeritev v kratke dobavne verige. V Mercatorju je znana pod nazivom »Radi imamo domače«.
Projekt je povezal lokalne pridelovalce in manjša predelovalna podjetja po vsej državi. Posebno pozornost pa je namenil domačim izdelkom na trgovskih policah. Od prve pobude, da bi kupcem ponudili čim bolj sveže izdelke domačega izvora z bližnjih polj, sadovnjakov, vinogradov in vrtov, je projekt sčasoma dosegel nacionalni pomen za razvoj domačega kmetijstva. Danes ima ta projekt skupaj 1500 vrst lokalnih izdelkov in je prisoten v 264 trgovinah.
V letu 2021 ste se tudi formalno pridružili pobudi UN Global Compact, največji pobudi za trajnostni razvoj na svetu. Kako to vpliva na vaše trajnostno gospodarjenje in za katere cilje se še posebej zavzemate?
Pristop k tej pobudi je pravzaprav formalna zaveza podjetja, da bo delovalo v smeri doseganja 17 ciljev trajnostnega razvoja. Med temi cilji smo se dodatno osredotočili na tiste, ki so v skladu z našimi materialnimi temami, o katerih smo govorili.
Pomemben proces trajnostnega upravljanja je poročanje o nefinančnih informacijah, tj. trajnostno poročanje. Ta proces vključuje sprejemanje evropskih standardov trajnostnega poročanja (ESRS), ki bodo zakonsko opredelili način poročanja. Pokrival bo področja okolja, družbe in upravljanja – to je širok nabor kazalnikov in podatkov. Kako se pripravljate na poročanje ESRS in kako upravljate kazalnike in podatke? V pripravi je tudi uredba o preprečevanju zelenih goljufij, je to izziv za vašo Skupino? Kje največ?
Trenutno, do uveljavitve evropskih standardov, poročamo po metodologiji GRI, čas do leta 2025 pa je ključen za prilagoditev sistema. Trenutno delamo na analizi razlik med obema standardoma. Na eni strani je to uvedba sledenja delu podatkov, ki jim doslej nismo sledili, pa tudi upoštevanje pristopa dvojne pomembnosti, ki doslej ni bil tako zelo iskan. Standardi, torej direktiva CSRD, niso edina sprememba regulative. Prav tako zahtevna je EU taksonomija. Čakamo tudi na direktivo o skrbnem pregledu, ki upošteva trajnost znotraj celotne dobavne verige in postavlja podjetja pred potrebo po vzpostavitvi procesov, da bodo lahko spremljali situacijo in se odzvali. Količina podatkov, ki jih spremljamo danes, je velika. Od leta 2025 bo še večja. Zato menim, da vsa velika podjetja že delajo na avtomatizaciji podatkov bodisi z razvojem bodisi z nakupom razpoložljivih rešitev na trgu.
Prepoznavanje in obvladovanje tveganj ter priložnosti je ključni del strateškega trajnostnega upravljanja. Katera ključna tveganja in priložnosti zaradi podnebnih sprememb prepoznavate na ravni Skupine ali na posameznih področjih?
Zavedamo se svojega vpliva na okolje in skupnosti, v katerih delujemo. Tudi dejstva, da spremembe v okolju in skupnosti vplivajo na nas. Zato si prizadevamo prepoznati tveganja in priložnosti v vsem, kar počnemo.
Na kaj mislite?
Najpogosteje gre za potrebne investicije, različne regulatorne zahteve posameznih trgov, tehnologijami in viri, s katerimi razpolagamo. Na splošno so vsa tveganja opredeljena kot strateška, informacijska, operativna, pravna/regulativna, finančna tveganja in tveganja glede nevarnosti. Za vsako od teh področij se dodatno identificirajo posamezna tveganja in opazuje moč njihovega vpliva. Odziv na tveganje je definiran ob upoštevanju rezultatov predhodnega procesa obvladovanja tveganja ter razmerja stroškov in koristi za podjetja.
So med temi tudi podnebna tveganja?
Od leta 2022 je pri strateških tveganjih prepoznavno prehodno podnebno tveganje, ki izhaja iz gospodarskega, okoljskega in družbenega prehoda na nizkoogljično in podnebju prijazno gospodarstvo. Prehod v nizkoogljično družbo prinaša tehnološka, regulativna, časovna, finančna in druga tveganja, a tudi priložnosti. Številne tehnologije še niso v komercialni uporabi ali pa so finančno precej zahtevnejše od obstoječih, zato jih ni mogoče aplicirati enostavno in pod sprejemljivimi pogoji. Regulatorna tveganja izhajajo tudi iz poslovanja na trgih izven EU in iz zahtev, ki izhajajo iz predpisov EU v zvezi s poročanjem o trajnosti in varovanju okolja. Predpisi praviloma prinašajo spremembe v zvezi z uporabljenimi materiali, energijo in tehnologijami ter dodatno postavljajo administrativne zahteve. Obstajajo tudi fizična tveganja, ki so morda najbolj opazna, saj spremembe vremenskih vzorcev neposredno vplivajo tudi na proizvodnjo. Z vidika ocenjevanja in spremljanja vpliva, torej izračuna finančnih implikacij in stroškov podnebnih tveganj, v Skupini šele začenjamo proces, v katerem bomo podrobno identificirali fizična in tranzicijska tveganja ter priložnosti za vse tri aktivnosti. Nato se bo začela izdelava podnebnih scenarijev in izračunov za ključne lokacije.
