| Globalni logist | | Jože Volfand | |
| Z novim letom je vodstvo slovenskega Schenkerja prevzela Valerija Špacapan Friš, ki je končala tudi interno Schenkerjevo akademijo, menedžersko prakso pa ji je dala mariborska izpostava globalnega logista. Prevzela je dobro dediščino prejšnjega direktorja Roka Svetka, a poslovnih izzivov je vsak dan več. Še posebej v Sloveniji, kjer je prometna infrastruktura okrnjena, gospodarstvo pa se počasi prebuja. Morda bodo najnovejše napovedi, tudi tisto, kar razgrinja predlog strategije prometa v Sloveniji, končno le prinesle že desetletja obljubljene naložbe v železniške prevoze. Družba Schenker za letos načrtuje rast prodaje za 5 %, povečali pa bodo skladiščne zmogljivosti. Nova direktorica je med drugim pojasnila, kako bo Schenker do leta 2020 ekološki pionir v panogi. | |
Vodstvo slovenskega DB Schenkerja ste prevzeli po večletni praksi v podjetju in po hkratnem programu stalnega usposabljanja menedžerskega kadra v firmi. Kako takšen globalni logist, kot je Schenker, izvaja sistem strokovnega izobraževanja za svoje kadre in katere vsebine so v ospredju?
Perspektivni kadri so vkjučeni v »Schenkerjevo akademijo«. To so programi izobraževanja, na katerem sodelujejo izbrani zaposleni iz podjetja DB Schenker in potekajo v različnih državah na različnih seminarjih. Izobraževanja so na regionalnem nivoju, udeleženci so mladi potenciali DB Schenkerja iz regije jugovzhodna Evropa, in na globalnem nivoju, na katerem so udeleženci potenciali za vodstvene funkcije. Naj povem primer. Iz DB Schenker Slovenija se nas je nekaj sodelavcev udeležilo regionalnega programa MDP (Management development program), ki je sestavljen iz več modulov in traja 3 leta. V programu so predavanja s področja vodenja, upravljanja s časom, marketinga, timskega dela, komunikacije, projektov in drugo.
ILP (International Leadership position) pa je izobraževanje za potencialne kandidate za vodstvene funkcije, ki sem se ga udeležila tudi sama v Ashridge Business School, Berkhamsted v Angliji. Izobraževanje poteka v 4 modulih. Udeleženci pridejo z vsega sveta. Vsebine pa so delovanja v multikulturnem okolju, timsko delo, vodenje in upravljanje s časom, uvajanje sprememb, komuniciranje in motiviranje, strategije, vodenje projektov in osebnostni razvoj. Za moje delo je tudi pomemben stalen prenos znanja in izkušenj prejšnjega managementa.
Če ostaneva na globalni ravni, so oskrbovalne verige prava tema. Čeprav v teoriji in praksi v zadnjih letih zelo prevladuje zahteva po racionalnem ravnanju vseh členov v delovni verigi podjetij, pa premikov ni dovolj. Kakšne so izkušnje DB Schenkerja?
Imamo kar nekaj pozitivnih izkušenj na področju upravljanja dobavnih verig, predvsem v avtomobilski, pa tudi v drugih industrijah. Tam so že ugotovili, da vse večja kompleksnost poslovnih procesov zahteva delitev dela in zato vključitev usposobljenega in specializiranega partnerja. Tak partner mora znati optimirati pretok blaga in informacij ter s tem poceniti in hkrati dvigniti kvaliteto poslovanja.
In če gremo na lokalno raven. O položaju logistične panoge v Sloveniji in o vlogi logistike v podjetju so različne ocene. Kaj bi morala storiti država, da bi Slovenija izkoristila svojo razvojno priložnost kot logistična platforma in kaj vodilni menedžerji, ki v logistiki še vedno ne vidijo velikih priložnosti za racionalno poslovanje? Koliko lahko optimalna logistika prispeva k boljšim rezultatom?
Ureditev prometne infrastrukture je osnovni korak, ki mu mora slediti spodbudnejše poslovno okolje. Večja vlaganja v gospodarstvo pomenijo rast in posledično večjo potrebo po storitvah, ki jih ponujamo logisti. Podjetja s sodobnim poslovnim modelom v logistiki dosegajo boljše rezultate in izboljšujejo konkurenčno prednost. Pri tem so uspešnejša podjetja, ki se s svojimi partnerji povezujejo v oskrbovalne verige. Pomembna so stalna vlaganja v znanje, kakovost, inovativnost, informatizacijo ter optimizacijo poslovnih in logističnih procesov. Takšna razmišljanja mora vedno prehajati z vodstvene ravni do vseh zaposlenih, kar ključno vpliva na uspeh. Z učinkovitim načrtovanjem procesov v logistiki dosežemo skrajšanje pretočnega časa, optimiranje zalog in zmanjšanje obsega obratnih sredstev.
Z optimalno logistiko lahko bistveno prispevamo k boljšim rezultatom podjetij. Mislim na stroškovno učinkovitost, na zagotavljanje zanesljivosti procesov in na zmanjševanja tveganj. S stalnim nadzorom nad pretokom blaga in s pomočjo informacij nenehno prilagajamo logistično dejavnost s sprotnim sledenjem novim spoznanjem in trendom v poslovanju sodobnih podjetij. Tako tudi sami sodelujemo v njihovemu razvoju.
Kaj pogreša DB Schenker v razvoju prometne infrastrukture v Sloveniji še posebej glede na razvoj prometa v EU?
Predvsem večja vlaganja v razvoj železniške in cestne infrastrukture, ki je že desetletja nezadostna. V določenih delih Slovenije je prometni dostop do podjetij neurejen in poteka po slabih lokalnih povezavah. Velika ovira so visoke cene zemljišč, dolgotrajni in zahtevni administrativni postopki, kar investitorje odvrača od soinvestiranja v slovensko infrastrukturo.
Med vašimi strateškimi cilji do leta 2020 ste zapisali, da boste postali ekološki pionir v panogi, vendar pa niste dovolj konkretni. Na katero ponudbo zelenih izdelkov mislite?
Res je, eden izmed naših osrednjih ciljev je odgovorno ravnanje z lastnimi viri in uvajanje dodatnih ukrepov, ki ne le varčujejo z energijo, temveč tudi povečujejo njene zaloge. Naš glavni globalni cilj na področju zelene logistike je, da DB Schenker do leta 2020 zmanjša izpuste ogljikovega dioksida za 20 %. V ta namen vedno več tovora usmerjamo na železnico. Ponujamo intermodalno logistiko s povezovanjem in kombiniranjem različnih načinov prevoza, ki optimalno uporabljajo razpoložljive transportne vire. Sodelovali smo tudi pri razvoju spletnega orodja EcoTransit. Gre za kalkulator emisij, s katerim je mogoče izračunati okoljski vpliv prevozov blaga po železniškem omrežju, cestah, vodnih poteh in zraku. Ključnega pomena je maksimalna izkoriščenost kapacitet vozil. Globalnih projektov, ki delujejo v smeri varstva in ohranja okolja, je še veliko. Tako uporaba zelenih tovornjakov na zemeljski plin v Avstriji, potujoča avtocesta (ROLA), PowerRailer – storitev inteligentno urejenega sistema blok vlakov, vozički na vodikov pogon za premeščanje palet, sončne celice na strehah terminalov in še bi lahko naštevala. Ključnega pomena pa je, da se zavedamo, da gre pri ohranjanju okolja za spremembo celotne miselnosti in ukrepov na vseh ravneh – od uporabe okolju prijaznih tovornjakov do npr. selitev poslovanja in procesov v elektronsko obliko. Majhni koraki namreč vodijo do velikih sprememb.
Kaj boste konkretno storili za zmanjšanje izpustov ogljika in za energetsko učinkovitost?
Še naprej si bomo prizadevali za izboljšanje strukture flote za doseganje višjih razredov EURO izobraževanja s področja ekološke vožnje, ki jih pripravljamo za naše prevozne partnerje. Za zmanjšanje porabe elektrike v Sloveniji smo že uvedli uporabo energijsko učinkovitih žarnic, uporabo svetilk z natrijevimi plini za zunanje površine, vgradnjo senzorjev gibanja, vgradnjo timerjev za kopirne stroje in multifunkcijske naprave. S tovrstnimi ukrepi želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Izvajamo energijsko sanacijo stavb, ki so v naši lasti.
S katero storitvijo ste poslovno najuspešnejši in kako ocenjujete razvoj in rast integriranih logističnih storitev v EU in v Sloveniji?
Odlične rezultate dosegamo na področju pogodbene logistike, največji del prihodkov pa ustvarimo v segmentu kopenskih prevozov. DB Schenker ima najgostejše omrežje kopenskih transportnih povezav v Evropi, kar nam omogoča, da strankam zagotavljamo zanesljivo dostavo blaga po vsej Evropi. Globalna mreža več kot 2000 poslovalnic po vsem svetu je naša prednost tudi pri ponudbi storitev v letalskem in pomorskem prometu, kjer strankam zagotavljamo celovite logistične rešitve na enem mestu.
V DB Schenkerju načrtujemo rast vseh naših storitev. Še zlasti v naši osnovni dejavnosti kopenskega prometa nenehno optimiziramo lastno mrežo. Že doslej nismo mirovali, aktivnosti bomo nadaljevali tudi v bodoče. Uvedba nove generacije elektronskih storitev (nGES) bo omogočila našim strankam dodatne koristi, hitrejšo komunikacijo in večjo preglednost, vključujoč posodobljeno elektronsko naročanje in sledljivost.
Kakšni so poslovni in razvojni načrti Schenkerja v Sloveniji v letu 2015?
Na osnovi napovedane gospodarske rasti v Sloveniji načrtujemo rast prodaje logističnih storitev za pet odstotkov. S povečanjem skladiščnih kapacitet bomo dosegli organsko rast. S stalnim posodabljanjem informacijske podpore bomo povečali učinkovitost in poenostavili procese. Z vitko organizacijo poslovanja in z novimi poslovnimi postopki bomo obvladovali stroške in dosegli zastavljene poslovne načrte. Osnova za razvojne načrte Schenkerja v Sloveniji je Strategija koncerna 2020.
