| Poročilo ECO Worriers | | |
| Zelene teme niso več nišni segment ali v interesu samo določene skupine ljudi. Mednarodna raziskava Euromonitor iz leta 2013 je pokazala, da okoli 64 % ljudi pravi, da poskuša na vsakodnevni bazi imeti pozitiven vpliv na okolje. Vendar pa večini ljudi v njihovih nakupnih odločitvah odgovorno ravnanje do okolja še vedno ni prioriteta. | |
Podjetja in okolje
Podjetja okoljsko odgovornost jemljejo vse bolj resno. S povečanimi zakonodajnimi pritiski, potrošniškim aktivizmom preko socialnih medijev idr. so se ustvarile nove zahteve za podjetja, da so v svojih okoljskih strategijah transparentna in avtentična. Čeprav je zeleno zavajanje še vedno vsakdanje, se kaže počasen odmik proti bolj pristnemu odnosu do okoljskih tem, saj podjetja vse bolj vidijo vrednost v tem, da so na okoljskem področju v ospredju in ne sledilci. Najvišjo skrb do degradacije okolja izražajo na razvijajočih se trgih, ki so pod največjim vplivom podnebnih sprememb in deforestacije, vključno s Kitajsko, Indonezijo in Brazilijo.
Zeleno potrošništvo v času slabe ekonomske situacije
Mnogo potrošnikov v času slabe ekonomske situacije ni pripravljenih plačati več za okolju prijazne izdelke, vendar pa so se pripravljeni obrniti stran od potrošniške kulture in izbrati opcije, kot so recikliranje, ponovna uporaba in skupna uporaba. Veliko okolju prijaznih izdelkov je zelo povezanih s kulturo gospodarnosti in na dolgi rok pripomorejo k manjši porabi denarja. Bolj kot okoljske teme postajajo del družbe in s tem standard, redkeje potrošniki okolju prijazne lastnosti uporabljajo kot glavni kriterij za nakup. Primarni kriteriji pri nakupu so tako učinkovitost, racionalna cena ali okus, kar pa hkrati zagotovi tudi okoljskim kriterijem.
Starost in okolje
Zelo malo variiranja na področju interesa za okoljske teme je glede na leta, je pa v določenem starostnem obdobju prisoten preobrat v pogledu na okoljske teme. Starejši potrošniki se bolj nagibajo k izdelkom, ki so lokalni in imajo tradicionalne vrednote. Potrošniki med 30-44 leta so bolj osredotočeni na dom in iščejo okolju prijazne izdelke, ker so varni in prijetni za njihove otroke in za njihov dom. Mlajši potrošniki pa so usmerjeni k temu, da na viden način podpirajo blagovne znamke, ki so odsev njihovih čustev do okolja in vrednost.
Hrana: od organske do lokalno pridelane
Na trgih v razvoju je prišlo v preteklosti, deloma zaradi krize in deloma zaradi sprememb v razmišljanju, do upada in stagnacije prodaje ekološko pridelane hrane. Potrošniki so razširili svoj pogled na zeleno in etično ter prešli na hrano, ki ni nujno ekološka, mora pa biti lokalno in pravično pridelana. Potrošniki ne morejo ali nočejo plačevati za dražjo ekološko pridelano hrano. Namesto tega so se osredotočili na lokalne izdelke, pri katerih je na primer pomembna točka nakupa prosta reja živali pri pridelavi jajc ali mesa.
Nega doma: Ali lahko zelena čistila čistijo enako učinkovito?
Okolju prijazna čistila so na trgih severne Amerike in zahodne Evrope v porastu, z znamkami kot sta L’Arbre Vert in Ecover. Prodaja je upadla med krizo s prepričanjem, da so ekološka čistila predraga in da niso tako učinkovita kot navadna. Vendar so se številke popravile, ko so ključne znamke nadgradile prej le zeleno pozicioniranje. V Evropi je na primer Ecover utrdil svojo pozicijo z izdelki, ki ne povzročajo alergij in s tem prepričal potrošnika, da uporablja zelena čistila, ki niso agresivna za kožo. Vodilni v branžah, kot sta na primer Henkel in Clorow, pri zelenem pozicioniranju niso bili preveč uspešni s svojimi zelenimi izdelki. Potrošniki ne zaupajo v avtentičnost njihove zelene misije.
Eko tudi na modnih pistah
Okolju prijazna moda je končno stopila iz sence na ulice in na modne piste z velikimi modnimi giganti, kot sta Inditex in H&M. K spremembi je pripomogel Greenpeace s kampanjo Detox Fashion, ki je glavne igralce v industriji spodbudila k bolj odgovornemu in trajnostnemu pozicioniranju. Dizajn in kvaliteta ostajata ključni prodajni točki, vendar tudi zeleno ne sme zaostajati. Glavni problemi pri modi so uporaba trajnostnega tekstila, zmanjšana poraba vode, energije, uporaba toksičnih kemikalij pri proizvodnem procesu in zmanjšanje nakupov ter posledično količine odpadkov, ki nastanejo. Pomembna je postala reciklaža starih oblek in ponovna uporaba recikliranega materiala.
Vir: Eco Worriers: Global green behaviour and market impact. Euromonitor International, 2016.
