Zelenjava nepravilnih oblik spet na prodajnih policah, močni z lokalno ponudbo

Kaj je glavna naloga ambasadorja trajnosti – je tudi povezovalec vseh tistih, ki prispevajo k zeleni rasti podjetja? Kakšen je vaš načrt trajnosti v tem letu?

V Tušu smo skladno z zastavljeno strategijo trajnosti usmerjeni v odgovorno delovanje do okolja in ljudi. Zadovoljujemo današnje potrebe človeka, ne da pri tem ogrožamo prihodnje generacije. Krepimo trajnostno usmerjenost podjetja, kar je zaveza celotne vodstvene ekipe, ki jo podpira in uresničuje 3.100 zaposlenih. Sledim trendom trajnosti na različnih področjih, iščem rešitve znotraj našega podjetja ter jih seveda skupaj z ekipo sodelavcev uvajamo v naše delovne procese. Verjamem, da bomo želi sadove.

Koliko embalaže porabite za vašo blagovno znamko in katere materiale največ uporabite?

Prizadevamo si, da izbiramo okolju prijaznejšo embalažo med razpoložljivimi alternativami. Pomembno je, da sta embalaža in izdelek kompatibilna, upoštevajoč omejitve glede varnega pakiranja hrane. Izpostavim lahko, da se nam delež plastike v strukturi znižuje, na kar smo zelo ponosni.

Ukinili ste tudi uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk v vseh svojih prodajalnah. Na blagajnah imate novo papirnato vrečko, ki podpira odgovorno ravnanje z gozdovi. Kakšen je odziv potrošnikov? Kako vidite problem plastike v okolju?

Že nekaj časa je tematika odpadne plastike pomembna tema pri našem delu. Znotraj podjetja se seznanjamo z ugotovitvami, raznimi raziskavami, spremljamo usmeritve in direktive EU na tem področju in delamo konkretne korake. O tematiki osveščamo zaposlene in naše kupce. Že jeseni 2018 smo iz prodaje izločili plastične vrečke za enkratno uporabo. Nadomestili smo jih s trajnostnimi vrečkami. Kot prvi trgovec smo s hitrih blagajn umaknili plastične vrečke, kjer so sedaj na voljo papirnate vrečke s FSC certifikatom. Na oddelkih sadja in zelenjave smo dali možnost izbire papirnate vrečke, kar je novost na trgu. S temi koraki prispevamo k zmanjševanju obremenitve okolja.

Za svoje okoljsko prizadevanje ste za lansko leto s strani nemškega Interseroha prejeli mednarodni certifikat »Certificate resources SAVED« za recikliranje materialnega toka. Kako ste si zaslužili to priznanje?

Na podlagi transparentnega postopka, ki ga izvede mednarodno uveljavljen partner Interseroh, skupaj z neodvisnim inštitutom Fraunhofer Umsicht, opravijo analizo in izračun prihrankov ogljičnega odtisa (CO₂). Pri tem je ravno ogljični odtis merljiv indikator za okoljsko uspešnost družbe. Podporno metodo, ki jo uporabljajo raziskovalci, je omenjeni inštitut razvil zato, da bi podjetjem omogočili analizo prihranjenih materialnih virov in toplogrednih plinov v procesu recikliranja.

Prešli ste tudi na LED razsvetljavo v trgovinah. Kakšni so prihranki? Kako zmanjšujete energetsko potratnost vaših poslovalnic?

Naši objekti so že v času načrtovanja, gradnje in opremljanja zasnovani in zgrajeni tako, da so varčni, skladno s tehnologijami in praksami, ki so takrat v veljavi in uporabi. Dodatno zmanjševanje porabe energije zagotavljamo v okviru vzdrževanja in investicij z uporabo novih varčnih naprav in tehnologij. Istočasno izobražujemo osebje, o pomenu varčne uporabe naprav, opreme in objektov. Na določenih lokacijah smo uvedli sisteme ponikovanja, kar pomeni, da ne obremenjujemo okolja. Vgrajen imamo prvi sistem CO₂ hlajenja, ki je okolju neškodljiv. Posledično beležimo trende padanja porabe energentov.

V svoji ponudbi v ospredje postavljate podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem. Kako vzpostavljate lokalno prehransko verigo? Kakšen odstotek slovenskih izdelkov je na vaših policah in kaj vam je to sodelovanje prineslo?

V Tušu smo zavezani k spoštovanju vsega slovenskega, za kar se že več let trudimo in uspešno sodelujemo s slovenskimi lokalnimi proizvajalci in predelovalci. V jesenskih dneh smo se še posebej usmerili na področje sadja in zelenjave in oblikovali blagovno znamko Slovensko, s podeželja, s čimer smo na prodajnem mestu označili slovensko lokalno ponudbo. Prizadevamo si, da kupcu ponudimo čim več slovenskih izdelkov in pridelkov, da bi s tem dvignili delež smooskrbe. Ponosni smo na naše pridelovalce, dobavitelje ter vse, ki sodelujejo v agroživilski verigi. Tako namreč povezujemo več kot 100.00 delovnih mest in pomembno prispevamo k slovenski lokalni ponudbi. Na naše prodajne police uvrščamo več kot 70 % slovenskih izdelkov.

V Tušu ste se praznovanju svetovnega dneva čebel pridružili tako, da ste izbranim 10.000 kupcem podarili kar 10.000 vrečic semen ognjiča. Kakšen je bil odziv?

Praznovanje svetovnega dneva čebel ima pomen takrat, ko se tega zaveda čim več ljudi in je podprto s konkretnimi aktivnostmi. Zato smo v Tušu izbranim 10.000 kupcem podarili vrečice semena ognjiča. Skupaj s partnerji smo poskrbeli, da raste več kot 1.000 novih sadnih dreves. Več kot 100 sadnih sadik smo podarili Skupnosti vrtcev Slovenije. Z aktivnostmi v projektu Slovensko, s podeželja – od semena do pridelka želimo vzpodbuditi sajenje semen in sadik in aktivirati čim več ljudi, da bodo spoznali pomen, okus in prednosti sezonsko lokalno pridelane hrane. V ta namen organiziramo široko akcijo za sajenje medovitih in zdravilnih rastlin in semen, ki so prilagojena našemu okolju pod blagovno znamko Slovensko, s podeželja. To so predvsem vrtnine, kot na primer solata, radič, bob, ljubljansko korenje in ognjič.

Skladno s trajnostno naravnostjo ste na prodajne police uvrstili zelenjavo nepravilnih oblik in velikosti Naravno drugačni. Kako so kupci sprejeli to novost?

V Tušu si prizadevamo slovenske potrošnike ozavestiti, da sta tudi sadje in zelenjava nepravilnih oblik enako okusna in zdrava, ter s tem pomagati pridelovalcem, da takšnih sadov in plodov ne zavržejo, saj je tovrstnega sadja in zelenjave v času podnebnih sprememb čedalje več. Tuš je tako na svoje police na oddelke sadja in zelenjave po vsej Sloveniji uvrstil slovensko zelenjavo nepravilnih oblik in velikosti pod imenom Naravno drugačni. Samo v Sloveniji se zavrže več kot tretjino sadja in zelenjave, preden prideta do trgovskih polic, ker ne izpolnjujeta standardov, čeprav so plodovi in sadovi enako kakovostni in okusni. A za njeno pridelavo je bila potrebna enaka količina energije in dela, transporta in logistike, kot za ostale pridelke, ki dosegajo standarde. Vsak kupec, ki kupi zelenjavo Naravno drugačni, se zaveda, da je kupil kakovostno ter ljudem in naravi prijazno živilo, ki je zrastlo v domačem okolju.

Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje?

Velika priložnost gospodarstva je v dvigu konkurenčnosti na zelen način. Pomeni, da moramo smiselno uporabiti vire, ki jih moramo vrniti v zaključen krogotok. To velja za vse gospodarske subjekte, v vseh panogah. Vsak lahko prispeva. Ocenjujem, da bo s prehodom na zeleno gospodarstvo aktivnim podjetjem na tem področju znatno povečalo konkurenčnost in s tem celotnemu gospodarstvu. Sposobno bo producirati in izvajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Tisti gospodarski subjekti, ki se ne bodo prilagodili, oziroma bi iskali obvode, bodo v nekem trenutku izgubili vse poslovne priložnosti. Prihodnost je v učinkovitem upravljanju z naravnimi viri, s čimer bomo zagotavljali ali ohranjali kakovost okolja. Z dvigom konkurenčnosti in ustvarjanjem zelenih delovnih mest bomo imeli dobro podlago za nadaljnji zeleni razvoj.

Kaj boste storili za blaženje podnebnih sprememb, posebej pri logistiki, saj je promet največji krivec za emisije?

Kot slovenski trgovec si prizadevamo, da podpiramo slovenska delovna mesta, zato se močno povezujemo z lokalnimi pridelovalci in zadrugami. Lokalno okolje je najpristnejši in najbližji vir hrane in ostalih produktov. Zaradi bližine se denimo emisije znižajo za nekajkrat v primerjavi z blagom, ki prihaja iz širše okolice, npr. drugih delov Evrope ali drugih celin. Dodatno smo na področju transporta, ki ga opravljamo skupaj s prevoznikom, dogovorno prešli izključno na najsodobnejše motorje tovornih vozil, ki imajo bistveno manj emisij v okolje. Po podatkih EU lahko prometni sektor realno prispeva pri omejevanju globalnega segrevanja.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?

V službo se zaradi oddaljenosti in slabe možnosti uporabe javnega prevoza vozim z avtomobilom. Kolo je moj spremljevalec pretežno v domačem okolju in mi služi za prevoze po mestu. Se pa moji sodelavci, ki imajo to možnost, pogosto odločajo za prevoze na delo s kolesom. Pripelji srečo v službo je zanimiv projekt vzpodbujanja mobilnosti in hkrati skrbi za zdravje.