Zeleni turizem le našel dom v deželi pod Alpami – EOL 111/112

Imetnikom zelenega znaka smo postavili naslednja vprašanja:

1. Ste nosilec znaka Slovenia Green Accommodation / Slovenia Green Des­tination Silver / Slovenia Green Destination Bronze. Katere zelene pakete ponujate in kaj dajejo gostu? Kako zeleni znak vpliva na število prenočitev in kateri turisti to zaznavajo kot dodatno privlačnost?

2. Kakšen je vaš ekološki management, dajete večji poudarek zelenemu doživljanju turistov ali odgovornemu ravnanju navznoter (odpadki, učinkovita raba energije itd.)?

3. Kako vidite konkretizacijo razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in zakaj se večina ponudnikov še ne odloča za ta prehod? Kakšne spodbude s strani države bi si še želeli?

SLOVENIA GREEN ACCOMMODATION

Posestvo Trnulja, Urša Kunz, vodja posestva:

1. Pri nas je celotna ponudba trajnostna in zelena. Ni odstopanj, ker je to standard, ki ga zahteva veriga Die Biohotels, katere član smo. Seveda je to tudi naš način življenja in dela. Goste skušamo vzpodbujati k temu, da stremijo k varstvu okolja, varčni uporabi (obnovljive) energije, zdravemu načinu življenja itd. Večina gostov, ki pridejo k nam, je že okoljsko ozaveščenih. Slovenski zeleni znak na goste do sedaj še nima toliko vpliva, kot bi si želeli. Trajnostna ekološka ponudba je privlačna za tuje goste predvsem z nemško govorečega področja.

2. Naš ekološki management je osredotočen tako na goste kot navznoter. Oboje skušamo povezovati. Dober primer je ločevanje odpadkov. Večina naših gostov ločuje odpadke doma in jim posebej ne razlagamo, kako se to dela. Gostje iz držav, kjer ekologija še ne igra pomembne vloge, me včasih presenečeno gledajo, ko jim razložim, kako naj ločujejo odpadke. Velikokrat moramo sami sortirati za njimi. Če takšnega gosta naučimo to, da loči papir in steklo od ostalih odpadkov, je to uspeh. Ekološka miselnost v ljudeh ne zraste čez noč, potreben je počasen in pozitiven pristop, da tega ne čutijo kot breme.

3. Menim, da se pristojne institucije zavedajo, da je trajnostni turizem slovenska priložnost. Manjka nam morda vzvod, s katerim bi lahko več ponudnikov pripravili do tega, da bi se odločili za trajnostno ponudbo. Če želimo k nam privabiti zelene turiste, ne moremo biti polovičarji – ponudnik mora biti v vseh pogledih ekološki, tudi npr. v kulinariki. Res je, da se tu in tam pojavljajo ponudniki, ki imajo v svojem meniju nekaj ekološkega. Žal razen pri nas na Trnulji še nisem slišala, da bi imel kdo vso ponudbo hrane in pijače v restavraciji 100 % ekološko certificirano in lokalno pridelano. To ni enostavno, a se je vredno potruditi. Država bi lahko veliko naredila že z zmanjšanjem birokracije in izboljšanjem delovanja trga dela, kar ni le ekološki problem.

Hotel Jožef, Gregor Novaković, vodja hotela:

1. Smo lastniki certifikata EU Ecolabel, ki jasno določa kriterije, ki jih mora v celoti izpolniti turistični ponudnik. Kriteriji se v prvi vrsti nanašajo na varčevanje z energijo. Stavba, v kateri se izvaja turistična storitev mora biti energijsko učinkovita. Sledi pomemben del varčevanja z vodo, način uravnavanja pretoka vode v objektu, pravilnega odvajanja odpadne vode itd. Pomemben je tudi segment pravilnega ločevanja odpadkov, tako gostov kot nas. Velik pomen dajemo ozaveščanju gostov o pomembnosti t.i. ekološkega obnašanja. Glede na to, da smo znak pridobili nedavno, še ne moremo govoriti o konkretnih številkah. Verjamemo pa, da bodo gostje »zeleno usmeritev« prepoznali in nas bodo nagradili še z večjim obiskom.

2. Pridobljeni certifikat je namenjen predvsem nam, turističnim ponudnikom, ki bomo s tem, da se bomo držali dogovorjenih pravil, naredili korak k ohranjanju čistega okolja. Po drugi strani je certifikat tudi spodbuda za naše goste, da lahko dodajo delček k zavedanju, kako moramo ravnati v okolju.

3. Menim, da zavedanje o tem v naši državi iz leta v leto bolj raste, kar dokazujejo različni »zeleni« certifikati, ki jih podjetja ali destinacije pridobivajo. Vsekakor je velika spodbuda vsem nam mesto Ljubljana, ki je v letošnjem letu zelena prestolnica Evrope. Naloga države je, da ustvari okolje (finančne spodbude, manj birokracije, nudenje strokovne pomoči itd.), v katerem bomo imeli turistični ponudniki interes, da svoje poslovanje usmerimo v t.i. »zeleni turizem«.

Pr’ Gavedarjo Sobe z Zgodbo, Martina Gregori:

1. Posebnih “zelenih” paketov svojim gostom še ne ponujamo, saj smo certifikat Travelife Gold pridobili šele pred kratkim. Našim gostom ponujamo sobe, ki so opremljene z naravnimi materiali. Ti dobro vplivajo na njihovo počutje. Pohištvo v sobah je izdelano iz masivnega macesnovega lesa in obdelano z naravnimi materiali (oljeno in voskano). Lesena tla so masivna in voskana, uporabljeni so apneni ometi. Stene so prebarvane z apneno barvo brez škodljivih primesi, ki uravnava vlažnost prostora in skrbi za zdravo mikroklimo. Posteljnina, brisače in vzmetnice so certificirane z eko certifikatom. Kozmetika, ki je na voljo gostom, nosi certifikat EcoCert. V sobah so na voljo toaletni papir in robčki, narejeni iz recikliranih tetrapakov. Gostje lahko svoj dan začnejo z zdravim zajtrkom, ki je sestavljen iz izdelkov lokalne pridelave z ekološkimi certifikati. Kako zeleni znak vpliva na število nočitev, težko komentiramo, ker imam znak zgolj nekaj mesecev. Gostje, ki pridejo k nam, predvsem nemški, avstrijski in gostje iz Beneluxa, vidijo naš certifikat kot dodatno ponudbo k že unikatni turistični ponudbi. Verjamemo, da bo v prihodnje vedno več gostov, ki bodo želeli svoj dopust preživeti trajnostno ter prispevati k varovanju okolja in širše družbe. Certifikat je zagotovo prednost, ki bo pretehtala pri odločitvi za ponudnika namestitve v kraju.

2. Za pridobitev certifikata za trajnostni turizem Travelife Gold je potrebno oboje: komunikacija z gosti glede lastnosti znaka in pogled navznoter, kjer je potrebno urediti procese poslovanja skladno s trajnostnimi koncepti. Gostom poskušamo predstaviti primerno ločevanje odpadkov, jih podučiti, kako lahko doprinesejo k manjši porabi elektrike, vode ter jih osvestiti, kako lahko med svojim dopustom pozitivno vplivajo na lokalno družbo in okolje. Notranji ekološki management obsega ločevanje odpadkov, uporabo naravnih materialov pri gradnji in učinkovito rabo energije. Naša posebnost je, da za ogrevanje uporabljamo tudi odpadno toploto iz proizvodnje medicinskih gob, s katero se ukvarjamo na kmetiji. Uporabljamo le ekološka čistilna sredstva, alkoholni kis, sodo bikarbono in podobno. Stremimo k temu, da imajo vsi izdelki, ki jih kupujemo, ekološki certifikat ali vsaj možnost reciklaže.

3. Menim, da smo na pravi poti k razvoju trajnostnega turizma. Še vedno veliko ponudnikov spremembe vidi kot nepotrebno obremenitev, sploh če je njihovo poslovanje solidno, ter prehoda v trajnostno smer ne vidijo kot priložnost, ki bo njim in destinaciji tudi dolgoročno omogočala preživetje. Poleg tega je pridobitev in usmeritev v trajnostno smer dolg in zapleten proces, ki so mu sami ponudniki težko kos, če nimajo določenega znanja in razumevanja ter podpore iz lokalnega okolja. Menim, da bi država lahko spodbudila razvoj trajnostnega turizma z delavnicami na ravni destinacij. Opažam namreč, da ni dovolj razumevanja, kaj trajnostni razvoj sploh je, zakaj je dober, kako mu slediti, ga uspešno implementirati in promovirati.

Hostel Celica, Tomaž Juvan, direktor:

1. Posebnih zelenih paketov ne ponujamo. Gostje v Celici lahko pričakujejo bivanje v unikatnem ambientu s pomembno zgodbo in od letos naprej tudi z odgovornejšim poslanstvom. Pridobitev okoljskega znaka Travelife Gold za nas pomeni potrditev, da uspešno sledimo zastavljeni viziji trajnostnega delovanja. Pri vsakodnevnih operacijah nas vodijo okoljska ozaveščenost, odgovorna politika poslovanja do gostov, partnerjev in okolice. Prizadevajo si trajnostno vizijo prenesti tudi na goste, s tem ko delijo in širijo svojo namestitveno izkušnjo pri nas. Vse več gostov se namreč odloča, da destinacije in ponudnike izbirajo na podlagi okoljskih znakov. Za storitve so pripravljeni plačati več, saj se zavedajo dodane vrednosti. Zaradi okoljskega znaka beležimo vse več interesa s strani določenega segmenta gostov, kar v preteklosti nismo zaznali v takšni meri. V našem primeru gre že v osnovi za goste, ki se za nas odločajo iz želje po nevsakdanji namestitveni izkušnji.

2. Pri komuniciranju trajnostne usmeritve nagovarjamo goste hostla, dnevne obiskovalce, poslovne partnerje in lokalno skupnost. Po hostlu so nameščene info tablice, ki goste in zaposlene spodbujajo k varčevanju z vodo, pravilnem razvrščanju odpadkov, pitju vode iz pipe, varčevanju z energijo, ugašanju luči in klimatskih naprav, odgovornemu ravnanju s hrano ipd. Na ta način širimo našo osrednjo trajnostno filozofijo Think.Act.Share. / Razmisli.Ukrepaj.Deli naprej. Med gosti promoviramo lokalne izdelke in storitve, spodbujamo jih k spoznavanju Ljubljane in širše okolice ter Slovenije. Dnevne obiskovalce in sledilce pa preko različnih komunikacijskih kanalov obveščamo o naših dejavnostih na področju trajnostnega delovanja. Ker smo zaposleni tisti, ki svojo zgodbo prenašamo širše, skrbimo tudi za redna izobraževanja in delavnice na temo okoljevarstva, lokalne ponudbe in odgovornega poslovanja.

3. Po Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 naj bi turizem v Sloveniji leta 2016 temeljil na trajnostnem razvoju, ki bo kot uspešen gospodarski sektor ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu Slovenije v svetu. Zeleno poslovanja še vedno velja za dražje in manj dostopno, zato se kar nekaj ponudnikov ne odloča za spremembo filozofije. Takšna odločitev res prinese nekaj dodatnih, kratkoročnih stroškov in spremeni ustaljen način delovanja. Potrebno je biti odločen in verjeti v pozitivne učinke, ki so dolgoročni in se kažejo v prihrankih pri funkcionalnih stroških in v višji vrednosti blagovne znamke, kar vodi k večjemu povpraševanju. V Hostlu Celica smo s sodelovanjem v projektu Zelene nabavne verige dokazali, da se lahko večina lokalno pridelane zelenjave v restavraciji zagotovi na dnevni bazi. S tem želimo postati zgled tudi za druge turistične ponudnike v Ljubljani in Sloveniji. Gostje so pohvalili boljši okus hrane, še posebno solatni bar. S strani države in lokalne skupnosti bi si v prvi vrsti želeli večjega promoviranja trajnostnih namestitvenih objektov in restavracij. To bi spodbudilo druge subjekte, da se pridružijo zeleni shemi.

Hotel Park, Urša Malovrh, direktorica:

1. Trenutno ponujamo dva zelena paketa gostom. Paket Be Urban&Green poleg nočitev z zajtrkom v prenovljenih sobah, vključuje še jutranjo telovadbo pred hotelom, urbano/zeleno darilo v sobi, piknik košarico z zemljevidom bližnjih zelenih parkov ter izposojo kolesa za cel popoldan. Drugi paket se imenuje Feel the BEE-at in vključuje nočitev z zajtrkom, voden ogled strehe hotela, kjer imamo zeliščni vrt ter dva panja s čebelami, čebelje darilo v sobi (hotelski med), urbano večerjo v parku ter domačo sladico. Hotelaka zgodba je zelena in urbana, tako smo zastavili tudi oba paketa. Poleg paketov nudimo popust vsem gostom, ki se v Ljubljano pripeljejo z vlakom ali z električnim avtomobilom, s čimer spodbujamo goste k varovanju narave. Opazili smo, da je predvsem turistom iz severne Evrope zgodba zanimiva oziroma razumejo pomen okoljskega znaka. Obiskalo nas je nekaj gostov iz Kanade in Avstralije prav zaradi panjev in zeliščnega vrta na strehi. Dobili smo tudi povpraševanje skupine gostov, ki so iskali hotel s Travelife okoljskim certifikatom .

2. Na začetku je bil večji poudarek navznoter, sedaj delujemo tudi na osveščanju turistov. Še vedno je največji poudarek na nas samih, na zaposlenih, izobraževanju in skupnem načrtovanju. Organiziramo delovne piknike, izobraževanja in team-buildinge na temo ekologije in jih s tem spodbujamo, da so zeleni tudi izven hotela. Če zaposleni razumejo našo zgodbo, vizijo, potem je delovanje navzven, do turistov, uspešnejše. Zaposleni veliko lažje gostu predstavijo zgodbo in nekatere celo prepričajo, da so lahko še bolj zeleni. V ozadju nadaljujemo z reduce, reuse, recycle filozofijo in z veseljem povem, da letos (januar-julij) beležimo zmanjšano porabo energije na gosta. Poraba vode na gosta je nižja za 8 %, kar je velik uspeh.

3. Slovenija ima odlično strategijo za trajnostni razvoj turizma. Zelo so aktivni in usmerjeni v destinacije, ponudnike, kar nam vsekakor pomaga na naši »zeleni« poti. Enako velja za našo prelepo zeleno Ljubljano. Le prvi korak je potrebno storiti, stopiti na vlak in potem je pot lažja. Zdi se, da je kljub temu razumevanje trajnostnega poslovanja še vedno premajhna in da dosti ponudnikov v tem vidi le več dodatnega dela in stroškov, zato se mogoče še ne odločajo za prehod. Verjamem, da bi še več sredstev, ki bi jih za trajnostne usmeritve in razvoj zagotovila država, pripomoglo k več zelenim ponudnikom.

SLOVENIA GREEN DESTINATION SILVER

GIZ-LTO Zreče, Rogla –Zreče, Domen Vogelsang, direktor:

1. V destinaciji Rogla-Pohorje ponujamo številne zelene pakete, ki so povezani z aktivnim preživljanjem prostega časa v naravi. Paketi so povezani predvsem s kolesarstvom in pohodništvom, pri katerih poti načrtujemo kot krožne, da se izognemo nepotrebnemu onesnaževanju za vožnjo pohodnikov ali kolesarjev na izhodiščno točko. Ob predstavitvi naravne in kulturne dediščine dajemo velik poudarek izobraževanju turistov, da je njihovo bivanje v naravi čim bolj nemoteče za floro in favno. Pakete nadgrajujemo z lokalno kulinarično ponudbo združeno pod blagovno znamko Okusi Rogle. Promovira avtohtone jedi pripravljene na sodoben način in z lokalnimi pridelki. Zeleni znak trenutno ne vpliva na število gostov in obiskovalcev. Vendar smo prepričani, da bo hitro postal nuja vsake turistične destinacije in ne le za prihod tujih gostov, temveč tudi domačih.

2. Ekološki management se je sprva začel navznoter, ker so turistični subjekti in lokalna skupnost ugotovili, da lahko znižajo osnovne stroške svojega delovanja oz. življenja občank in občanov. V zadnjem času je ekološki management bolj osredotočen na turista in obiskovalca. To je trend, ki ga turisti in obiskovalci upoštevajo in zahtevajo. Slovenija ima priložnost v samooskrbni prehranski verigi, kjer se delajo veliki koraki naprej. Svetu moramo predstaviti Slovenijo kot zeleno oz. z gozdovi in neokrnjeno naravo bogato državo. Velike rezerve imamo pri učinkoviti uporabi lesa in alternativnih virih energije. Velika večina turističnih ponudnikov se zaveda pomena trajnostnega razvoja, vendar vlada velika zmeda s poimenovanji, kot so bio, eko, zeleno, sonaravno, trajnostno, ipd., kar dela zmedo med ponudniki. Problem je tudi pomanjkanje finančnih sredstev za zagon zelenih investicij.

3. Država mora najprej zagotoviti celovito upravljanje z odpadki, strategijo kratkih prehranskih verig, samooskrbo in nameniti večji poudarek uporabi alternativnih virov.

Turistično informacijski center Nova Gorica, Dejana Baša:

1. Destinacija Nova Gorica je 6. julija prejela znak Slovenia green destination silver. Hkrati smo predstavili nov zemljevid idiličnih kolesarskih poti med vinskimi griči, sadovnjaki in oljčnimi nasadi Vipavske doline. Bolje pripravljenim kolesarjem smo ponudili odkrivanje našega »zelenega wellnessa« med Alpami in morjem, visoko nad Novo Gorico na Banjški in Trnovski planoti. Tam je ob jasnem vremenu mogoče videti najvišje slovenske vrhove in jadranske valove hkrati. In v tem je naša prednost. Poleg tega ponujamo številne urejene pešpoti ter razne turistične programe, kot so V srcu sončne Goriške, Stoletje po vojni – čisti mir, S kolesom od včeraj do danes, Kulinarično doživetje na Goriškem, Aktivni športni oddih na Goriškem in Romarski dan. Ker gre za kratko obdobje od pridobitve zelenega znaka do danes, še nimamo točnih podatkov, koliko se je povečal obisk na našem območju po pridobitvi znaka. Načrtujemo, da bomo z aktivnostmi, usmerjenimi v zelene produkte, dosegli večjo prepoznavnost in Go green polet v letu 2017.

2. Turistična zveza TIC Nova Gorica je usmerjena k turistom, Mestna občina Nova Gorica pa skrbi za odpadke, ekološko razsvetljavo v občini, brezplačen javni prevoz, mestne kolesarske steze. Mesto Nova Gorica je bilo že v osnovi zasnovano kot park – zeleno mesto. Z leti to nadgrajujemo. V mestu imamo veliko zelenih površin, urejene parke, urejene cvetlične gredice, vrt vrtnic burbonk itd.

3. Zeleni turizem je razvojna priložnost za Slovenijo. Pri Turistični zvezi TIC Nova Gorica si že dolgo prizadevamo, da tesno povežemo kmetovalce, gostince in druge turistične ponudnike ter njihove pridelke in kakovostno ponudbo lokalnega izvora postavimo na zeleni turistični zemljevid. Prizadevamo si za promocijo zelenih doživetij, med katerimi so v ospredju okušanje lokalnih dobrot, pohodništvo, kolesarjenje. Sami vidimo v zelenem turizmu priložnost, saj občina pripravlja in se vključuje v razne projekte, ki ohranjajo in varujejo okolje. Država bi morala še bolj podpirati ekološko naravnane projekte iz kmetijstva, gostinstva, športa itd. Ponudnike je potrebno motivirati k vključitvi v ekološke projekte, kar bi lahko dosegli z nižjimi cenami in stroški.

SLOVENIA GREEN DESTINATION BRONZE

Gregor Globočnik, Mestna občina Celje, in Jerneja Kolar, Zavod Celeia:

1. Mestna občina Celje se s pridobitvijo znaka Slovenia Green Destination na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicionira kot okolju in družbi prijazna destinacija. S tem postane najboljša izbira za tiste turiste, ki iščejo trajnostno usmerjeno, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo. Zadnja leta Celje aktivno promoviramo kot privlačno zeleno destinacijo in s tem dajemo mestu status “outdoor” destinacije. Mesto se iz enodnevne izletniške točke, ki je obvezno vsebovala ogled Starega gradu Celje in muzejev ter galerij v starem mestnem jedru, razvija v večdnevni aktivni CITY BREAK oddih z obiskom zelenih točk. Turisti imajo možnost obiskati pustolovski park na Celjski koči, pešpoti in kolesarske poti ob Šmartinskem jezeru, igralni park, voden ogled po ekosistemski učni poti ob Šmartinskem jezeru. Zelo zanimiva je tudi največja drevesna hiša v Sloveniji, ki krasi celjski Mestni gozd. V sklopu projekta Gozdovi za mesta – GREEN4GREY so obstoječe omrežje gozdnih poti nadgradili z novo rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko opremo. Edinstvena drevesna hiša, ki je v celoti narejena iz duglazije, lesa iz mestnega gozda, je zasnovana kot manjši informativni in izobraževalni center mestnega gozda.

3. Ekološki management temelji na načelih trajnosti oz. na zmanjšanju porabe naravnih virov. Vključuje tudi procese in politike za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Okoljska tveganja so identificirana v Poročilu o stanju okolja, ki ga lokalna skupnost pripravlja vsake 4 leta. Za Mestno občino Celje so značilne zelene cone, zeleni koridorji, ki obkrožajo urbani del občine, in sicer na severnem delu, območje Šmartinskega jezera s primestni gozdovi, na južnem delu Grmada s Celjsko kočo, na vzhodu travnato območje Volčeke (območje Nature 2000) in na zahodu površine kulturne krajine ob reki Savinji. V povezavi s turizmom predstavljajo zeleno destinacijo tudi urejene pohodniške poti – Celjska koča, Grmada, Tolsti vrh nad Celjsko kočo, sprehajalne poti ob Šmartinskem jezeru, gozdne poti po mestnem gozdu. Izvajamo ukrepe, ki omogočajo dostop do varne in zdravstveno ustrezne pitne vode in ustrezno ravnanje (čiščenje) z odpadnimi vodami. Občina ima sprejet Program varstva okolja in Načrt kakovosti zraka, v katerem je tudi nabor ukrepov za uvajanje trajnostne mobilnosti na območju občine, torej urejanje aktivnega dostopa do turističnih znamenitosti (peš, s kolesom). Na treh lokacijah je za turiste že možna izposoja koles. Okoljsko upravljanje na področju odpadkov je usmerjeno na učinkovito ločeno zbiranje odpadkov in njihovo predelavo oziroma ponovno uporabo. Delež ločeno zbranih frakcij odpadkov se stalno povečuje. Občina preko akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in porabo energije zaradi ogrevanja stavb.

3. Zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) destinacija ni nekaj, kar je projekt, naloga oziroma odgovornost zgolj turistične organizacije. Slednje lahko dosežemo le vsi deležniki v destinaciji skupaj, v javnem in zasebnem sektorju – in to ne le v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja.

Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Sabina Seme:

1. Na sotočju dobrega se vrstijo zelena presenečenja. V Laškem in Rimskih toplicah so že v času Rimljanov sloveli po zdravilnih vrelcih sredi neokrnjene narave ob reki Savinji. Danes smo domačini znani po pivu, cvetju in medu, saj ponosno ohranjamo večstoletno tradicijo pivovarstva in čebelarstva, ki sta zaslužna za bronasti znak Slovenia Green. Laški čebelarji so že pred časom odprli vrata čebelnjakov za turistična doživetja, oglede in degustacije medu, lectovega peciva ter ostalih čebeljih pridelkov. Ponujajo tudi apiterapije, saj njihova mikroklima ugodno vpliva na psihofizično počutje. Z medeno zgodbo je povezano tudi naravno zdravilišče Thermana Laško, ki je prejelo nagrado kot prvo čebelam prijazno podjetje v Sloveniji in je prav tako imetnik znaka Slovenia Green za nastanitvene ponudnike. V zdraviliškem parku so čebelarji uredili vrt medovitih rastlin, ki je lahko aromatična uvertura v medeno ali pivovsko wellness doživetje, ki ga ponuja Thermana Laško. Glede na to, da smo znak Slovenia Green pridobili letos marca, še ne moremo govoriti o povečanem vplivu na število turistov, ki obiščejo našo zeleno destinacijo. Opažamo pa, da se vedenje turistov v zadnjih letih hitro spreminja, saj vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije in produkte (avtohtoni programi, lokalna kulinarika in tradicija). Trajnostne oblike turizma zato postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem konkurenčen tudi v prihodnosti.

2. Ekološki management poskušamo razvijati čim bolj enakovredno glede usmerjenosti do turistov in navznoter. Eden izmed naših večjih ponudnikov nastanitvenih kapacitet Thermana Laško je trajnostno usmerjen, saj razpolagajo z ekološkim znakom EU Marjetica in znakom Slovenia Green. Thermana Laško je torej usmerjena v ozaveščanje turistov pri ekološkem obnašanju, hkrati pa imajo vzpostavljene sisteme za varčevanje z energijo in vodo. V Laškem – sotočju dobrega se lahko tudi pohvalimo, da je Komunala Laško letos na Blejskem vodnem festivalu prejela nagrado za »Najbolj okusno vodo«, kar pomeni, da je voda iz javnega vodovoda, ki jo pijejo domačini in obiskovalci, med najbolj kvalitetnimi v Sloveniji. Vsekakor je naš primarni cilj, da še izboljšamo razmere na področju ekološkega managementa, saj smo letos tudi vse preostale nastanitvene ponudnike pozvali k pristopu v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitvi znaka Slovenia Green.

3. Slovenija je z okoli 65% gozdnih površin v samem vrhu med evropskimi državami. Več kot tretjina Slovenije je varovana v okviru projekta Natura 2000. Po količini rečne vode na prebivalca je med najbogatejšimi v Evropi. Pohvalimo se lahko z izjemno naravno in kulturno raznolikostjo. Naše prvotno izhodišče oz. priložnost za razvoj trajnostnega turizma je odlična, samo izkoristiti jo moramo. Menim, da je glavni problem, da se večina ponudnikov ne odloči za prehod na trajnostni turizem, v stroških. Morda tudi v premajhni ozaveščenosti o pomenu trajnostnega turizma in njegovih prednostih na dolgi rok. Večina večjih ponudnikov sicer že prehaja na sistem zelenega turizma. Manjši za prehod pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi vpeljali določene sisteme v svoje vsakodnevno delovanje, s katerimi bi lahko zadovoljili zahtevam za pridobitev različnih ekoloških znakov. Po drugi strani se hkrati sprašujejo o smiselnosti pridobitve ekološkega znaka in koristih, ki bi jih lahko imeli od tega. V današnjem času je namreč na trgu prava poplava ekoloških znakov in marsikdaj so ponudniki in potrošniki zmedeni. Z večjo količino znakov se njihova prava vrednost razvrednoti v očeh potrošnika. Uvedba Zelene sheme slovenskega turizma in z njo znaka Slovenia Green je zato dobrodošla, saj želi poenotiti sistem ekološkega označevanja. Upamo, da ga bodo destinacije, ponudniki in potrošniki dobro sprejeli ter opazili njegove prednosti. S strani države bi si vsekakor želeli več spodbud za pridobitev ekoloških znakov oziroma uvedbe trajnostnega turizma (brezplačna pridobitev znakov, izobraževanja o pomenu in prednostih trajnostnega turizma, subvencije za trajnostno delovanje ponudnikov). Kot destinacija Laško – sotočje dobrega si želimo, da bi uvedli subvencije za destinacije, ki so marsikdaj zapostavljene, saj se v ospredje postavljajo predvsem ponudniki nastanitvenih kapacitet.

ALPINE PEARLS

Turizem Bled, Jaka Ažman, direktor:

1. Alpski biseri je združenje, ki združuje 29 izrednih počitniških destinacij (vasi, destinacij) v Alpah, iz šestih držav. Združenje je bilo rezultat zaporednih projektov na temo trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti v Alpah, danes pa ima tudi vse močnejšo trženjsko vrednost.

2. Kaj nam je članstvo v združenju prineslo? Članstvo v združenju nam omogoča efektiven in kvaliteten prenos znanj in izkušenj na področju mehke mobilnosti, sama dodana vrednost je predvsem v tem, da se preko združenja povezujemo s kraji iz kar šestih držav (Slovenija, Nemčija, Avstrija, Italija, Švica, Francija).

3. Bled v zgodbi mehke mobilnosti podpira in nadaljuje dolgoletno tradicijo prevozov s konjsko kočijo in prevozov s pletno na otok. Na ta način dolgoletna tradicija in krajevna naravnanost k trajnostnem turizmu skupaj ohranjata skrb za ohranjanje okolja.

 Prispevek v pdf obliki.