Evropski okvir kompetenc za trajnostnost
| Avtorici: Dr. Darja Piciga, sodelavka v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju | Saša Kregar, Zavod RS za šolstvo |
S tokratnim prispevkom nadgrajujeva zadnjo številko Podnebnega dosjeja iz septembra 2023 v reviji EOL (https://www.zelenaslovenija.si/revija_esg/embalaza-okolje-logistika-st-172/). Takrat sva v dveh prispevkih povzeli nekatere pomembne dokumente in ugotovitve o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj in podnebne spremembe, in sicer do lanskega leta. Ob tem sva orisali celosten slovenski projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki se je pričel lani, in omenili novi evropski podlagi za »ozelenitev« celotne vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja (Priporočilo Sveta in okvir GreenComp). V teh dveh dokumentih, ki jih predstavljava tokrat, bo našel koristna priporočila vsak, ki se neposredno ukvarja s to dejavnostjo ali omogoča njen razvoj. Torej tudi izobraževalci in učeči se v podjetjih in lokalnih skupnostih, ne le klasični »šolniki« in upravljalci šolskega resorja. Med drugim bo z razvojem kompetenc za trajnostnost tudi razumevanje in uvajanje celotnega sklopa ukrepov zelenega prehoda lažje in učinkovitejše.
Pod okriljem Evropskega zelenega dogovora (osnovni dokument je komisija objavila 11.12.2019) se odvija globoka preobrazba vseh sistemov in sektorjev, ki so vključeni v zeleni prehod. Tako smo prvič dobili tudi skupni evropski okvir za izobraževanje o trajnostnem razvoju s poudarkom na okoljskem vidiku.
Januarja 2022 je Evropska komisija predlagala priporočilo o učenju za okoljsko trajnostnost, ki ga je Evropski svet po razpravi in dopolnitvah sprejel junija lani, z naslovom Priporočilo o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32022H0627(01)&from=SL). S tem dokumentom želijo evropske institucije v sodelovanju z državami članicami prispevati, da bodo lahko učeči se vseh starosti pridobili znanja, s pomočjo katerih bodo lahko živeli bolj trajnostno, in spretnosti, ki so potrebne na spreminjajočem se trgu dela, ter ukrepali za trajnostno prihodnost. Uvodoma Svet poudarja, da je učenje o okoljskem, gospodarskem in socialnem stebru trajnostnega razvoja medsebojno povezano, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti okoljskemu stebru. Priporočilo sicer naslavlja države članice in komisijo.
Dokument Sveta prinaša pregleden nabor vseh relevantnih ukrepov, aktivnosti in pobud, vključno s finančnimi programi – tako možnih kot v izvajanju; ki potekajo na vseh ravneh splošnega in strokovnega izobraževanja, v formalnih, neformalnih in priložnostnih programih; v različnih okoljih – od vrtca do podjetij, univerz in izobraževanja odraslih; v različnih sektorjih … Priporočilo je namenjeno vsem, ki so vključeni v procese učenja in poučevanja za zeleni prehod in trajnostnost, v vodenje in strokovno podporo, načrtovanje in omogočanje tega procesa.
Med drugim Svet državam članicam priporoča, da z zagotavljanjem infrastrukture, digitalnih orodij in virov podpirajo in krepijo poučevanje in učenje za zeleni prehod in trajnostni razvoj, pri čemer naj se opirajo zlasti na nov evropski kompetenčni okvir na področju trajnostnosti (GreenComp). Priporočilo Sveta tako napotuje na evropski okvir GreenComp in navaja, da koncept „trajnostnih kompetenc“, kot je opisan v tem okviru, zajema znanje, spretnosti in odnose, ki jih potrebujejo učeči se vseh starosti za trajnostno življenje, delo in delovanje (vključno s kritičnim mišljenjemsistemskim mišljenjem, povezavo z naravo). „Zelene spretnosti“ pomenijo strokovne spretnosti, ki so za zeleni prehod potrebne v vseh sektorjih in na vseh ravneh trga dela, vključno z ustvarjanjem novih zelenih delovnih mest.
Komisija je v Evropskem zelenem dogovoru v točki »2.2.4. Zagon izobraževanja in usposabljanja« napovedala, da bo pripravila evropski okvir kompetenc za pomoč pri razvoju in vrednotenju znanja, spretnosti in ravnanja na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Skupno raziskovalno središče (JRC) iz Seville, ki je tudi del komisije (JRC je znanstvena služba komisije), je tako v januarju 2022 izdalo poročilo GreenComp, Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. Slovenski prevod, ki ga je zagotovil zavod za šolstvo, je dostopen na …
Za razumevanje sistemske in kompleksne narave sedanjih in prihodnjih izzivov trajnostnega razvoja ter soočanje z njimi je potrebno razviti sistemsko znanje in razmišljanje o povezavah med družbenimi, okoljskimi in gospodarskimi trendi ter ob tem razvijati tudi stališča, vrednote, odnos in spretnosti, ki bodo posamezniku in družbi omogočili potrebno preobrazbo in odgovorno delovanje. Torej sprejemanje ozaveščenih odločitev in odgovornih dejanj za okoljsko celovitost, ekonomsko sposobnost preživetja in pravično družbo za sedanje in prihodnje generacije, ob spoštovanju kulturne raznolikosti. Sprejemanje in poosebljanje vrednot trajnostnosti, razumevanje medsebojno prepletenih okoljskih, gospodarskih in družbenih izzivov ter pogosto nasprotujočih si z njimi povezanih ciljev, predvidevanje in načrtovanje trajnostnih prihodnosti ter znanje za trajnostno delovanje so ključna področja kompetenc za zeleni prehod in trajnostni razvoj. Okvir GreenComp tako zajema štiri medsebojno povezana področja kompetenc: „poosebljanje vrednot trajnostnosti“, „sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti“, „ zamišljanje trajnostnih prihodnosti“ in „ukrepanje za trajnostnost“. Vsako področje zajema tri kompetence, ki so medsebojno povezane in enako pomembne – skupaj torej 12 kompetenc.
Evropska komisija je okvir GreenComp oblikovala kot referenčni okvir za kompetence za trajnostnost na ravni EU. Zagotavlja skupno podlago za učeče se in smernice za izobraževalce ter dogovorjeno opredelitev tega, kaj pomeni trajnostnost kot kompetenca. Napisan je za vse učeče se, ne glede na njihovo starost in raven izobraževanja, ter za vsa učna okolja – formalna, neformalna in priložnostna. Učeči se lahko s pomočjo kompetenc za trajnostnost postanejo sistemski in kritični misleci ter razvijejo zmožnost samostojnega ukrepanja, kompetence pa tvorijo tudi bazo znanja za vse, ki jih skrbi za trenutno in prihodnje stanje našega planeta. Dodana vrednost okvira GreenComp je tudi njegov prispevek, ki pripomore k temu, da bodo kompetence prenosljive in da bodo spodbujale mobilnost v EU za popolno sodelovanje v evropski družbi.
Osnovne opredelitve, predstavljene na začetku okvira GreenComp, so bile oblikovane in sprejete v širokem krogu strokovnjakov:
- Trajnostnost pomeni dajati prednost potrebam vseh živih bitij in planeta, tako da poskrbimo, da delovanje človeka ne preseže omejenih planetarnih zmogljivosti (oz. omejitev našega planeta).
- Kompetenca za trajnostnost učeče se opolnomoči, da poosebljajo vrednote za trajnostnost in sprejemajo (embrace) kompleksne sisteme z namenom ustreznega ukrepanja ali zahtevanja ukrepov, s katerimi bi obnovili in ohranili zdravje ekosistemov in izboljšali pravičnost ter tako ustvarili vizije trajnostnih prihodnosti.
Učenje za okoljsko trajnostnost (ta izraz je predlagala Komisija) zajema izobraževanje in usposabljanje, opredeljeno je, kot sledi: Cilj učenja za okoljsko trajnostnost je krepiti trajnostni način mišljenja od otroštva do odraslosti ob razumevanju, da smo ljudje del narave in od nje odvisni. Učeči se pridobijo znanje, spretnosti in odnose, ki jim pomagajo postati nosilci sprememb ter prispevati individualno in kolektivno k oblikovanju prihodnosti v okviru omejenih planetarnih zmogljivosti (omejitev planeta).
Kompetence za trajnostnost vključujejo tako razmišljanje o trajnostnosti kot njeno sprejetje v vsakdanjem življenju v vlogi učečih se, potrošnikov, proizvajalcev, strokovnjakov, aktivistov, oblikovalcev politike, sosedov, delodajalcev, učiteljev in izvajalcev usposabljanja, organizacij, skupnosti in družbe na splošno.
Štiri področja kompetenc so tesno povezana: trajnostnost kot kompetenca zajema vsa štiri področja kot celoto. V Preglednici 1 je po štirih področjih prikazanih vseh 12 trajnostnih kompetenc. Vsako spremlja kratek opis, ki najbolje predstavlja glavne vidike. Vse so enako pomembne: učeče se spodbuja, naj razvijejo vseh 12 kompetenc. Vendar jim ni treba doseči najvišje ravni ali enake usposobljenosti pri vseh.
| Področje/kompetenca | Opisnik |
| 1 Poosebljanje vrednot trajnostnosti | |
| 1.1 Vrednotenje trajnostnosti | Razmisliti o lastnih vrednotah; prepoznati in pojasniti, kako se vrednote razlikujejo med ljudmi in skozi čas, ter hkrati kritično oceniti, kako so usklajene z vrednotami trajnostnosti. |
| 1.2 Podpiranje pravičnosti | Podpirati enakopravnost in pravičnost za trenutne in prihodnje generacije ter se učiti o trajnostnosti od preteklih generacij. |
| 1.3 Promoviranje narave | Priznavati, da smo ljudje del narave, in spoštovati potrebe ter pravice drugih vrst živih bitij in narave same, da bi povrnili in obnovili zdrave ter odporne ekosisteme. |
| 2 Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti | |
| 2.1 Sistemsko mišljenje | Pristopiti k problemu trajnostnosti z vseh strani; upoštevati čas, prostor in kontekst, da bi razumeli medsebojen vpliv elementov znotraj sistemov in med njimi. |
| 2.2 Kritično mišljenje | Vrednotiti informacije in argumente, prepoznati predpostavke, podvomiti o statusu quo in razmisliti o tem, kako osebna, družbena in kulturna ozadja vplivajo na mišljenje ter sklepanje. |
| 2.3 Formuliranje problema | Formulirati trenutne ali potencialne izzive kot problem trajnostnosti v smislu zahtevnosti, vpletenih oseb, časovnega in geografskega obsega, da bi prepoznali primerne pristope k napovedovanju in preprečevanju problemov ter k blažitvi obstoječih problemov in prilagajanju nanje. |
| 3 Zamišljanje trajnostnih prihodnosti | |
| 3.1 Pismenost za prihodnost | Zamisliti si alternativne trajnostne prihodnosti, tako da si predstavljamo in razvijemo alternativne scenarije ter prepoznamo korake, ki so potrebni za doseganje želene trajnostne prihodnosti. |
| 3.2 Prilagodljivost | Obvladati prehode in izzive v kompleksnih situacijah, povezanih s trajnostnostjo ter sprejemati odločitve glede prihodnosti ob upoštevanju negotovosti, dvoumnosti in tveganj. |
| 3.3 Raziskovalno mišljenje | Prevzeti odnosni način razmišljanja z raziskovanjem in povezovanjem različnih disciplin, s pomočjo ustvarjalnosti in eksperimentiranja z novimi idejami ali metodami. |
| 4 Ukrepanje za trajnostnost | |
| 4.1 Politična angažiranost | Krmariti po političnem sistemu, določiti politično odgovornost za netrajnostno ravnanje in zahtevati učinkovite politike za trajnostnost. |
| 4.2 Kolektivno ukrepanje | Ukrepati za doseganje sprememb v sodelovanju z drugimi. |
| 4.3 Individualna iniciativa | Prepoznati lasten potencial za trajnostnost in aktivno prispevati k izboljšanju možnosti za skupnost in planet. |
Preglednica 1: Področja, kompetence in opisniki okvira GreenComp
Okvir GreenComp v nadaljevanju podrobneje opisuje in razlaga vsako področje in posamezne kompetence, ilustrira jih tudi s primeri. Nekateri primeri med drugim vključujejo odgovorno proizvodnjo in porabo, kompetence za krožno gospodarstvo ali kompetence za specifične ravni izobraževanja. V nadaljevanju povzemava zanimive primere za večino kompetenc:
1.1 Vrednotenje trajnostnosti: Glede na očitne napetosti med trajnostnostjo in potrošništvom v zvezi z rabo naravnih virov bi morali biti vsi sposobni razmisliti o tem, kakšen vpliv bi imelo kupovanje hitre mode ali vikend oddih z letalom na sistemski ravni (cilj trajnostnega razvoja, CTR 12).
1.2 Podpiranje pravičnosti: Pobuda fundacije Ustavimo ekocid (‘Stop Ecocide Foundation’) pripravlja zakon o kaznivih dejanjih zoper okolje ali ekocidu, ki je opredeljen kot »protipravna ali objestna dejanja, storjena z zavedanjem, da obstaja velika verjetnost, da bodo ta dejanja povzročila resno in množično ali dolgoročno škodo okolju« (CTR 14, 15, 16). Primeri ekocida vključujejo izsekavanje Amazonskega pragozda in pobijanje zaščitenih živalskih vrst.
S spodbujanjem vrednot trajnostnosti, kot so enakost in pravičnost za sedanje in prihodnje generacije ter ohranjanje in obnova narave, lahko učenje za okoljsko trajnostnost pripomore k oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti za skupnosti in družbe. Kompetence za trajnostnost, kot sta sistemsko mišljenje in pismenost za prihodnost, so koristne, ko so povezane z vrednotami trajnostnosti, saj bi bilo drugače te kompetence mogoče uporabiti za netrajnostne ukrepe.
2.1 Sistemsko mišljenje: Zelene tehnologije pogosto obljubljajo pozitivne rezultate na področju trajnostnosti, vendar imajo lahko nezaželene posledice na sistemski ravni (npr. izguba biodiverzitete in povečana konkurenca za nakup zemljišč zaradi proizvodnje biogoriv). Brez celostnega razumevanja kompleksnih problemov in možnih rešitev bi te posledice morda težko prepoznali (zajetih je več CTR-jev).
2.2 Kritično mišljenje: Kritično razumevanje, kako so hitra moda (CTR 12), slabi delovni pogoji (CTR 8 in 10), kopičenje trdnih odpadkov (CTR 11 in 12) in onesnaževanje (več CTR) medsebojno povezani in drug drugega podpirajo, lahko učečim se pomaga (i) opredeliti razred problemov, ki jih morajo rešiti, (ii) opredeliti, kdo je vključen, (iii) sprejeti drugačna stališča in (iv) opredeliti opredeliti načine za možne rešitve. Prevod ZRSŠ: Kritično razumevanje tega, kako so hitra moda (CTR 12), slabi delovni pogoji (CTR 8, 10), kopičenje trdnih odpadkov (CTR 11, 12) in onesnaževanje (več CTR) medsebojno povezani in podpirajo drug drugega, lahko učečim se pomaga 1) opredeliti vrsto problemov, ki se jih morajo lotiti, 2) prepoznati udeležence, 3) zavzeti drugačna stališča in 4) prepoznati poti do možnih rešitev.
3.1 Pismenost za prihodnost: Spodbujanje ‘pismenosti za prihodnost’ kot življenjske spretnosti učečih se in učiteljev (CTR 4) je misija globalne neprofitne organizacije Teach the Future (»Poduči prihodnost«). Zahvaljujoč njenim virom za vseživljenjsko učenje, si lahko učeči se predstavljajo bolj trajnostne prihodnosti, npr. kjer imajo skupnosti dostop do čiste vode, čiste energije in zdrave hrane (številni CTR, vključno s 6, 7, 2).
3.2 Prilagodljivost: Mladi imajo glavno vlogo pri uresničevanju programa prilagajanja. Dvaindvajsetega januarja 2021 so mladi iz več kot 115 držav začeli globalni poziv mladim k prilagajanju z naslovom Prilagodi se za našo prihodnost (‘Adapt for our Future’). Cilj te pobude je mlade generacije pripraviti na prehod k zelenemu razvoju, odpornemu na podnebne spremembe (CTR 13).
4.1 Politična angažiranost: Primeri mladih, ki so še posebej glasno zahtevali politično ukrepanje vlad, vključujejo gibanje Petki za prihodnost (angl. Fridays for Future) in Upor proti izumrtju (angl. Extinction Rebellion)(CTR 13, 16).
4.2 Kolektivno ukrepanje: Kolektivno ukrepanje narašča v digitalni dobi, omogoča pa ga tehnologija. Primer: Izobraževalna koalicija za podnebje (angl. European Education for Climate Coalition), digitalna platforma, ki omogoča članom izkustvene skupnosti, da kolektivno sprejemajo odločitve, delujejo sodelovalno in skupaj ustvarjajo rešitve za trajnostnost (CTR 13).
Razmisleki o splošni izobrazbi v današnjem času morajo upoštevati nekatere ključne družbene okoliščine, ki pomembno vplivajo ne le na delovanje, pač pa tudi na obstoj družbe, kot jo poznamo, in vseh njenih posameznikov: 21. stoletje je čas, v katerem je treba bistveno več pozornosti nameniti reševanju okoljske in družbene problematike, vključno z digitalizacijo, razumevanju posledic, ki jih ima potrošniški slog življenja na omejene naravne vire, ter preprečevanju degradacije okolja. Kaže se torej nujnost vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj in okoljsko ozaveščenost mladih ter njihovo opolnomočenje za delovanje v digitalni družbi.
Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, sprejeta na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje, predvidevajo tudi pripravo kurikularnega dokumenta Skupni cilji osnovne šole in gimnazije, kar izhaja iz predpostavke, da je treba na splošno izobraževanje in izobrazbo gledati celostno – in da so določeni cilji splošnoizobraževalnih programov skupni.
Dokument bo predstavljal temeljno kurikularno podlago za razmisleke, ki jih bodo pri pripravi učnih načrtov opravili v predmetnih kurikularnih komisijah. Trajnostni razvoj bo eno izmed področij skupnih ciljev za osnovno šolo in gimnazijo (Vir: Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji [Elektronski vir] / [avtorji Kozma Ahačič … [et al.] ; urednika Jasna Rojc, Branko Slivar]).
