Iskra v zelenem prehodu
| Avror: Jože Volfand |
Klemen Šešok, glavni direktor v družbi Iskra, pravi, da v razvoju izbirajo komponente in surovine, ki manj obremenjujejo okolje. »In v bistvu smo zeleni prehod obrnili sebi v prid. Imamo tudi izdelke, ki se odlično vklapljajo v ta segment. Od stikalne do merilne tehnike, do kondenzatorjev, do rešitev v energetiki, pri vodah in v prometu …« Meni, da se bo kljub nekaterim prilagoditvam EU in deregulaciji, ko gre za odgovornost podjetij za čiste rešitve v okolju, zeleni prehod nadaljeval, a bo upočasnjen. Strategija Iskre je jasna na domačem trgu in na trgih nekdanje skupne države, kjer je Iskra partner pri izvedbi velikih okoljskih projektov, na primer v Dubrovniku. In njegova glavna ugotovitev? V drugih poslovnih okoljih je bistveno hitrejša pot za pridobitev različnih dovoljenj kot v Sloveniji.
Vsi, ki so zavezani izvajanju zelenega dogovora, so bili pozorni ob izjavi predsednice EK Ursule von der Leyen, da se EU ne bo odrekla podnebnim ciljem, da pa mora biti na zeleni poti bolj prilagodljiva in pragmatična. Kako ste razumeli to sporočilo? Ali ste naleteli v vaši praksi pri izvedbi trajnostnih projektov na veliko ovir, kje največ?
Izjava predsednice EK Ursule von der Leyen nakazuje bolj pragmatičen pristop k zelenemu prehodu, kar razumemo kot priznanje, da so številni izzivi na tej poti kompleksni in zahtevajo prilagodljivost. V praksi smo pri izvajanju trajnostnih projektov naleteli na več ovir – od dolgotrajnih birokratskih postopkov in nejasne regulative do oteženega financiranja in visokih začetnih stroškov novih tehnologij. Največji izziv ostaja usklajevanje okoljskih ciljev z ekonomsko vzdržnostjo, saj zelene investicije zahtevajo dolgoročen pogled in podporno okolje.
Na kaj mislite?
Poznate tisto, da se v zgodovini lahko desetletja nič ne zgodi, nato se pa zgodovina odvrti v parih tednih. Mislim, da smo zdaj v teh tednih, ko se globalno karte na novo mešajo. Mnenja sem, da je zeleni prehod v Evropi oziroma da ga bomo izvajali toliko, da se to ne bo teplo s trenutno situacijo, ko bo Evropa morala dodatno investirati v obrambo. V naslednjih tednih bomo videli, kam se bomo obrnili. Mislim pa, da je paradigma opazovanja situacije v Ukrajini in zmernega angažmaja, tako finančnega kot tudi fizičnega, dokončno konec.
Zelenih naložb bo veliko manj?
Zelene investicije seveda stanejo. Obstajajo low hanging fruits. Kar pomeni, da postavimo FV na strehi in imamo elektriko po 60 eur, medtem ko je na trgu najmanj še enkrat dražja. Zakomplicira pa se, ko pridemo recimo do reciklatov, pa do izbire trajnostnih materijalov … pa do spremembe poslovnih modelov … to pa stane denar in doba povratka je mnogokrat predolga. Prav tako je zgrešeno mišljenje, da potrošnik v Evropi ali drugje v svetu daje prednost trajnosti pred ceno. To se enostavno ne dogaja. In polne besede so nas, kako je ESG pomemben, vendar ko pridemo do cene, je ta še vedno kralj. Glede na trenutno stanje duha v Evropi in svetu bi rekel, da se bo zeleni prehod v Evropi nadaljeval. Vendar upočasnjeno. Še posebej, ker v ospredje prihaja obrambna politika Evrope, ki bo terjala veliko denarja.
Podjetja so pogosto v negotovostih. Zeleni prehod redkeje opredelijo kot priložnost, bolj predvsem kot tveganje. Kaj kaže vaša poslovna praksa? Kakšni so ekonomski učinki zelenih naložb v energetsko učinkovito tehnologijo ali v druge okoljske projekte, ko gre za odpadne vode ali odpadke in podobno?
V bistvu bi tole korigiral. Zeleni prehod je gotovo priložnost, če se ga lotiš iz prave perspektive. Tveganje pa je v delu, da gremo v neke neznane tehnologije, za katere ne vemo, kako se bo vse skupaj obrnilo. Mi v Iskri smo pragmatični. Prepoznali smo priložnosti. Pomembno je, da imamo izdelke, ki so del portfelja trajnosti. Tudi vlagamo v tehnologije, ki so del trajnosti. Smo del največjega slovenskega vetrnega parka v Srbiji, ker v Sloveniji ni mogoče graditi, imamo vse strehe prektite s FV, imamo več kogenaracij za soproizvodnjo elektrike in toplote. Smo solastniki največjega hrvaškega proizvajalca FV panelov. In večji del našega portfelja izdelkov, ki ga proizvaja Iskra, je na področju trajnosti. V Iskri zeleni prehod vidimo kot kombinacijo priložnosti in tveganja. Z njim se odpirajo novi trgi in inovacije, hkrati pa je prestrukturiranje zahtevno in kapitalno intenzivno. Ekonomski učinki so odvisni od konkretnega primera. Naložbe v energetsko učinkovitost se praviloma hitro povrnejo, mislim na nižje stroške elektrike in ogrevanja, pri okoljskih projektih, kot so ravnanje z odpadnimi vodami ali recikliranje, pa so povračilne dobe daljše. Kljub temu je smer jasna – zelene investicije so nujne tako z vidika trajnosti kot konkurenčnosti. In ne glede na prej povedano, v Iskri se ne bomo ustavljali in bomo sledili začrtani smeri na zelenem prehodu.
Je to strategija Iskre?
Mi smo ponosni na to, da smo v Kranju najverjetneje edina tovarna v Sloveniji, ki je lahko izključena iz omrežja in proizvaja dovolj električne energije in toplote. Ponosni smo na to, da smo imeli prvo industrijsko baterijo v Sloveniji, da so vse naše strehe prekrite s FV. Da v razvoju izbiramo komponente in surovine, ki manj obremenjujejo okolje. In v bistvu smo zeleni prehod obrnili sebi v prid. Imamo tudi izdelke, ki se odlično vklapljajo v ta segment. Od stikalne do merilne tehnike, do kondenzatorjev, do rešitev v energetiki, pri vodah, v prometu. Iskra je podjetje, ki je direktno vezano na zeleni prehod.
Ne le v Sloveniji. Vaše podjetje je poslovno in naložbeno izrazito usmerjeno na hrvaški in srbski trg, tudi na trg BiH. Ali je v Sloveniji manj priložnosti za prevzeme in zelene naložbe ali so kakšni drugi razlogi?
Slovenija je z vidika prevzemov in zelenih naložb omejena predvsem zaradi majhnosti trga in regulativnih okvirov, ki pogosto otežujejo hitre poslovne odločitve. Hrvaška, Srbija in BiH ponujajo več prostora za širitev. Tam je povpraševanje po modernizaciji infrastrukture veliko, regulativa pa pogosto dopušča več fleksibilnosti pri izvajanju projektov. Videti je, da smo bili bolj uspešni pri prevzemanju podjetij izven Slovenije, vendar še zmeraj ostajamo fokusirani na Slovenijo in iščemo prave investicijske priložnosti. Mi v tujini prevzemamo, ker je poslovno okolje v tujini bolj prožno in ker se najdejo priložnosti. V Sloveniji se žal ne.
Za katere naložbe bi se odločili v Sloveniji in s katerimi ste ekonomsko najuspešnejši na drugih trgih?
V Sloveniji trenutno ne vidimo priložnosti za prevzem, tako da vlagamo v razvoj in nove tehnologije. Nekaj bomo morali narediti s tovarno kondenzatorjev v Semiču, kjer bo potreben resen razmislek. Na primeru Semiča je država, Spirit, jasno pokazala, kot v primeru zasavskega razpisa, da ji je vseeno za domačo industrijo. Raje podpiramo okoljsko sporne naložbe, primer Magna, pri čemer se na koncu izkaže, da ni nič od danih obljub. Iskra je tako v l. 24 prvič večino vsega rezultata naredila v tujini. Ne prodajno, to smo bili že prej izvoznik, pač pa proizvodno.
Kaj pa naložbe iz programa zelenega prehoda? Katere so najpomembnejše reference na trgih zunaj Slovenije in kako jih financirate? Koliko so vam odprta vrata bank v Sloveniji in kako na tujem? Pogoji financiranja? Je za zelene projekte več naklonjenosti?
Na tujih trgih smo najbolj ponosni na projekte s področja trajnostne avtomatizacije infrastrukture predvsem v železniškem in energetskem sektorju. Financiranje poteka deloma prek lastnih virov, deloma prek evropskih sredstev in ugodnih bančnih posojil. Slovenske banke so naklonjene zelenim projektom, vendar so pogoji v tujini, zlasti pri večjih mednarodnih institucijah, pogosto ugodnejši, saj so ti skladi specifično usmerjeni v trajnostne projekte.
Kaj je nastalo iz koruznega polja blizu Beograda? V enem izmed intervjujev ste dejali, da vam je zgled poslovna ideja ljubljanskega BTC. Ste naložbo zaokrožili, kaj daje? Je logistični center napolnjen?
Naša naložba blizu Beograda se razvija v sodoben logistični center, ki sledi konceptu ljubljanskega BTC. Gre za kombinacijo logistike, distribucije in poslovnih prostorov. Trenutno je zasedenost dobra, trg logistike v regiji pa ostaja v fazi rasti. Ravno zaključujemo gradnjo devetega objekta. Skupno smo že presegli 100 tisoč m² oddanih površin. To je v bistvi največje industrijsko zemljišče v slovenski lasti zunaj Slovenije. Celoten kompleks v predmestju Beograda je velik 180 ha. In še vedno terja ogromne vložke. Trenutno imamo odprtih več gradbišč. Na Jesenicah gradimo novo logistično bazo za najemnika, v Beogradu končujemo 9. objekt, v Topoli v BIH gradimo novo proizvodnjo, Elka v Zagrebu je eno samo veliko gradbišče.
Najbolj odmeven je posel v Dubrovniku. V partnerstvu s hrvaškimi podjetji boste gradili dubrovniški sistem za čiščenje odpadnih vod, gre za razvoj vodne – komunalne infrastrukture Dubrovnika. Kaj boste zgradili, kaj bodo posebnosti gradnje in kako je s financiranjem? Tehnološko zahteven projekt?
Projekt čistilne naprave v Dubrovniku je velik infrastrukturni izziv, saj gre za zaščiteno območje z zahtevno gradbeno regulativo. Iskra bo zagotovila ključne rešitve za nadzor in avtomatizacijo celotnega sistema čiščenja odpadnih voda. Financiranje je kombinacija EU sredstev in lokalnih investicijskih skladov. Ne, gre za čiščenje voda in za znane tehnologije.
Del projekta je tudi izgradnja objekta za obdelavo mulja, kar je za čistilne naprave marsikje težava. Kako Hrvaška rešuje problem mulja? Je bil prevzem hrvaškega podjetja Elmap del strategije Iskre za partnerske nastope na trgu v regiji?
Obdelava mulja je velik izziv v celotni regiji, Hrvaška pa se tega problema loteva sistemsko z vzpostavitvijo centrov za termično obdelavo. Prevzem podjetja Elmap je bil del širše strategije Iskre za okrepitev prisotnosti na infrastrukturnih projektih v regiji in omogoča boljšo integracijo naših rešitev v lokalne projekte. Elmap se zelo lepo razvija pod taktirko svojega vodstva in prevzema vodilno vlogo v energetskih poslih Iskre.
V Iskrinem poslovnem fokusu so trajnostne rešitve za inteligentno avtomatizacijo javne infrastrukture, energetsko učinkovitost, proizvajate števce za polnilne postaje za električne avtomobile in druge izdelke. Kje je največ poslovnih priložnosti na nekdanjem skupnem trgu in kakšno je razumevanje zelenega prehoda? Je precej različno kot na primer v Sloveniji?
Na nekdanjem skupnem trgu vidimo priložnosti predvsem v modernizaciji energetske in transportne infrastrukture ter rešitvah za pametna mesta. Razumevanje zelenega prehoda se razlikuje – v Sloveniji je regulativa strožja in bolj razvita, medtem ko so v drugih državah bolj osredotočeni na neposredne ekonomske koristi.
Velika podjetja so zavezana k izvajanju koncepta ESG. Kako ste pristopili konkretno k zelenemu prehodu, je v ospredju energetska samooskrba in okoljski izzivi, ali ste si zadali tudi cilje, ki jih zahtevata segment družbe, predvsem zaposleni, in upravljanje? Konkretno.
V Iskri smo ESG integrirali v poslovno strategijo. Energetska samooskrba je v ospredju. Imamo že tovarno, ki lahko deluje popolnoma off-grid. Prav tako razvijamo trajnostne produkte, kot so pametni števci za električno energijo in sistemi za optimizacijo energetske porabe v javni infrastrukturi. Družbeni segment ESG naslavlja vključevanje zaposlenih v inovacijske projekte in spodbujanje trajnostnega razmišljanja na vseh ravneh.
Želite postati ogljično nevtralna družba. S katerimi ukrepi, kdaj?
Naš cilj je, da do leta 2035 postanemo ogljično nevtralni. Ukrepi vključujejo povečanje lastne proizvodnje energije iz obnovljivih virov, uporabo pametnih omrežij za optimizacijo porabe, elektrifikacijo voznega parka in boljšo krožno gospodarstvo v proizvodnji. Mi vsako leto zmanjšamo emisije CO₂ za približno 10 %. To je bil tudi eden glavnih kriterijev, da smo bili v l. 24 finalist ESG prvaka Slovenije.
Kako bi se označili kot menedžer – ste bolj tehnokrat zahodnega tipa ali menedžer, ki optimizira poslovne procese v sodelovanju z zaposlenimi?
Kot menedžer se osredotočam na optimizacijo poslovnih procesov, pri čemer je sodelovanje z zaposlenimi ključnega pomena. Vodenje v Iskri temelji na kombinaciji tehnokratskega pristopa – s poudarkom na podatkih in učinkovitosti – ter vključevanja zaposlenih v procese odločanja in inovacij. Moja prednost je, da manjko v znanju na posameznih področjih kompenziram z dolgimi urami dela in da se moj dan nikoli ne konča. In da vedno znova, po vsakem porazu, vstanem. In da so mi starši vcelili take vrednote, tudi bratu, da sva iz Iskre naredila najhitreje rastoče industrijsko podjetje v Sloveniji.
