Zeleno omrežje Slovenije
Zeleni prehod s številnimi zakonodajnimi zahtevami v upravljanje podjetij prinaša tudi razvoj novih trajnostnih poslovnih modelov. Kot pravi Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstvo, so zahteve po trajnostnih procesih in ravnanjih že močno prisotne v globalnih vrednostnih verigah. Sprememba poslovnega modela zahteva sodelovanje vseh ključnih deležnikov in oddelkov v podjetju, priporočljiva je tudi izdelava matrike dvojne pomembnosti.
Zeleni prehod s številnimi zakonodajnimi zahtevami v upravljanje podjetij prinaša tudi razvoj novih trajnostnih poslovnih modelov. Kot pravi Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstvo, so zahteve po trajnostnih procesih in ravnanjih že močno prisotne v globalnih vrednostnih verigah. Sprememba poslovnega modela zahteva sodelovanje vseh ključnih deležnikov in oddelkov v podjetju, priporočljiva je tudi izdelava matrike dvojne pomembnosti.
Evropska unija si je zadala jasen cilj – postati prva ogljično nevtralna celina do leta 2050. Visoki cilji zahtevajo temeljite sistemske spremembe, katerim bo moralo slediti tudi gospodarstvo. Kaj to pomeni za podjetja in njihovo poslovanje?
Sistemske spremembe že postajajo nova resničnost in nove evropske direktive bodo v naslednjih letih drastično spremenile gospodarski ekosistem. Od sprejetja Evropskega zelenega dogovora je Evropska unija vložila že 168 zakonodajnih dokumentov, med katerimi je bilo v celoti potrjenih 76, še 26 jih čaka na dokončno sprejetje. Upravljanje podjetij v takšnih okoliščinah zahteva nove trajnostne poslovne modele, ki bodo sledili novim zahtevam, uravnotežili okoljske, družbene in ekonomske dejavnike poslovanja, hkrati pa še vedno vodili k želenim finančnim poslovnim ciljem.
Zakonodaja predstavlja močno spodbudo predvsem za velika podjetja. Kaj pa je lahko glavna spodbuda za manjša podjetja, ki jih nove regulative še ne zadevajo?
Trajnostni poslovni modeli so glavno orodje za dokazovanje kapitalskim trgom in ključnim deležnikom, da je organizacija zavezana k zelenemu prehodu in da bo njen poslovni model ostal dobičkonosen tudi v nizkoogljičnem gospodarstvu. Zahteve po trajnostnih procesih in ravnanjih so zato že močno prisotne v globalnih vrednostnih verigah. Globalne proizvodne, pa tudi trgovske in storitvene družbe v svojih dobaviteljskih verigah postavljajo vse strožje okoljske, družbene in poslovno-ekonomske vstopne pogoje in standarde z vidika proizvodov, vhodnih surovin, tehnoloških procesov in tudi z vidika upravljanja s človeškimi viri.
Podjetja, tudi manjša, ki se ne bodo uspela pravočasno prilagoditi, tvegajo prenehanje poslovanja, kot se je to zgodilo podjetjem Nokia, Motorola, Kodak in Xerox v digitalni revoluciji. Razlika je le v tem, da bodo tokrat na vrsti podjetja z visokimi emisijami, in podjetja, ki so odvisna od fosilnih goriv, ter tista, ki proizvajajo okolju neprijazne izdelke, kot je na primer plastika za enkratno uporabo. Čeprav zakonodaja ali poslovni partnerji od manjših podjetij trajnostnih ukrepov še ne zahtevajo, se ta morajo zavedati, da bo sprememba poslovnega modela postala neizbežna. Z odlašanjem podjetja zgolj zavlačujejo z odločitvami, ki bodo prej ali slej morale biti sprejete.
Kako se podjetja lotevajo sprememb poslovnega modela v bolj trajnostnega? Kdo vse mora biti vključen?
Trajnostni poslovni model ne pomeni zgolj »lepotnih popravkov« trajnostnih poročil ali marketinških materialov. Trajnostnih poslovnih modelov se dejansko veliko podjetij boji, ker ti posegajo v samo bistvo delovanja. To pa za mnoge, ki se že sedaj borijo za obstanek na trgu, lahko predstavlja velik zalogaj. Novega trajnostnega poslovnega modela ne more narediti posameznik ali peščica ljudi, četudi so trajnostni strokovnjaki. Sprememba poslovnega modela zahteva sodelovanje vseh ključnih deležnikov in oddelkov v podjetju. Svetujem, da podjetja najprej z vključitvijo vseh ključnih kadrov in deležnikov izdelajo matriko dvojne pomembnosti. To je proces, s katerim bodo na eni strani prepoznali najpomembnejše trajnostne izzive za deležnike, na drugi strani pa ugotovili, kako močno lahko preko obvladovanja stroškov ali večanja prihodkov vplivajo na svoj poslovni izid. S tem se bodo lažje identificirale trajnostne poslovne priložnosti in analiziral obstoječi poslovni model. S pomočjo nove jasne vizije in strategije lahko podjetje v končni fazi oblikuje še nov poslovni model. Najpomembneje je, da se pri pripravi novega trajnostnega poslovnega modela, ki bo vseboval tudi podroben načrt projektov in ukrepov za uresničevanje nove strategije, vpelje še mehanizme za spremljanje kazalcev uspešnosti. Podjetja lahko pomoč poiščejo tudi pri strokovnih organizacijah, kot je CER, kjer že več kot deset let pomagamo podjetjem na poti zelene preobrazbe in jih spodbujamo k bolj trajnostnemu poslovanju. Nudimo tudi orodje Green Star, ki podjetjem vseh velikosti in gospodarskih panog olajša zbiranje podatkov ESG in spodbudi trajnostno poslovanje.
Kakšne so po vašem mnenju glavne priložnosti, ki jih prinaša prehod na trajnostno poslovanje?
Največja priložnost je zagotovo sistemsko financiranje, ki predvideva enormne zneske za katalizo Evropskega zelenega dogovora – samo EIB do leta 2030 z evropskim načrtom za podnebno financiranje predvideva 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih sredstev. Zaznavamo tudi strm dvig ponudbe zelenih produktov bančnih institucij in zavarovalnic, ki ponujajo ugodnejše pogoje za tradicionalne produkte, raste pa tudi delež financiranja zelenih projektov. Obetajo se številne državne in evropske spodbude in subvencije, kar je izvrstna priložnost za podjetja vseh velikosti.
Velika priložnost implementacije trajnostnih poslovnih modelov se skriva tudi v večji učinkovitosti poslovanja in znižanju njegovih stroškov, saj podjetje lahko prihrani na porabljeni energiji oziroma primarnih surovinah. Trajnostni poslovni modeli so med drugim odlična priložnost, da podjetja pridobijo konkurenčno prednost. Nezanemarljiva priložnost je tudi obvladovanje poslovnih tveganj, ki jih s pomočjo trajnostnih poslovnih modelov vključimo v poslovanje. Ne pozabimo še na povečan ugled ter nenazadnje dvig kredibilnosti med kupci, poslovnimi partnerji in vlagatelji. Nič ni namreč bolj prepričljivo kot podjetje, ki se je zavestno in transparentno podalo na strateško pot trajnostnega poslovanja.
Imajo po vašem mnenju podjetja dovolj znanja za izdelavo trajnostnih poslovnih modelov in prehod na zeleno poslovanje?
Sodobno izobraževanje še vedno sloni na več kot sto let starem izobraževalnemu sistemu, ki ločeno obravnava matematiko, fiziko, jezike, zgodovino, geografijo, kemijo, biologijo, psihologijo, filozofijo, upravljanje itd. Vendar pa težki problemi, s katerimi se soočamo danes, zahtevajo nove spretnosti in kompetence, ki se jih večina od nas ni naučila v šoli. Z gotovostjo lahko trdim, da danes vsako delovno mesto potrebuje trajnostne veščine in kompetence, trde in mehke spretnosti. Te nam bodo omogočile inoviranje, prilagajanje na spremembe, razumevanje kompleksnih sistemov, sprejemanje družbeno in okoljsko odgovornih odločitev, reševanje večplastnih problemov, učinkovito komuniciranje in sodelovanje z drugimi za doseganje skupnih ciljev. Znanja, ki smo jih pridobili z zastarelim šolskim sistemom, žal ne zadostujejo pri naslavljanju problemov, s katerimi se soočamo danes. Znanje narašča s tako hitrostjo, da je nemogoče vse zaobjeti. Namesto tega bi morali razvijati sposobnosti iskanja relevantnih informacij in kritičnega razmišljanja. Še pomembneje pa je imeti pogum za preizkušanje novih idej in učenje iz napak. Tega je tudi v gospodarstvu danes premalo.
