Zeleni forum – V Sloveniji dobri primeri krožnega gospodarstva – EOL 88/89

Za nov model gospodarske rasti

Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, je udeležence nagovoril v video sporočilu:

»Kot veste, svet postaja čedalje bolj povezan in tudi mi smo vedno bolj medsebojno odvisni. Odgovornost vsakega in vseh za skupno prihodnost temu ustrezno narašča. Ocenjujemo, da bo število prebivalcev na našem planetu v času ene generacije priraslo za dve milijardi, kar je več, kot je bilo skupno število prebivalcev v začetku 20. stoletja. Povedano drugače, prebivalstvo na našem planetu dnevno priraste za več kot 200 tisoč. Obstajajo ocene, da se bo do leta 2030 število potrošnikov srednjega razreda povečalo za okoli 3 milijarde. Gre za ljudi, ki danes živijo na pragu revščine v velikih in hitro rastočih gospodarstvih. To je seveda spodbudno za te tri milijarde ljudi, saj se jim bo življenjski standard zvišal, in tudi za podjetja, ki bodo pridobila na račun zadovoljevanja njihovih potreb. Vendar bo to pomenilo velik dodaten pritisk na številne vire. Do leta 2050 se bodo kot posledica tega potrebe po hrani, krmi in vlakninah povečale za okoli 70 %. Že danes pa 60 % svetovnih ekosistemov, od katerih so ti viri odvisni, propada ali pa se jih izkorišča na netrajnostni način. Prepričan sem, da bo prav intenzivna raba naravnih virov najpomembnejši omejitveni dejavnik, ki bo v prihodnosti določal našo sposobnost za rast in zagotavljanje višjih življenjskih standardov povsod po svetu. Učinkovito ravnanje z viri tako postaja osrednje vprašanje naše konkurenčnosti – proizvajati izdelke z manj vode, manj energije, manj surovin, proizvajati izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati – to je tudi s poslovno-gospodarskega vidika smiselno. Rešitev za to ponuja prehod iz linearnega modela gospodarstva v model z viri učinkovitega krožnega gospodarstva. Gre za gospodarstvo, ki je v sozvočju z naravo, za gospodarstvo, v katerem odpadki ene industrije postanejo surovina druge. Uresničitev tega prehoda pomeni spremembo uveljavljenih navad in vzorcev proizvodnje in potrošnje. To je tudi razlog, zakaj smo v Evropski uniji učinkovito rabo virov postavili v središče razvojne strategije rasti. Želimo spodbuditi prehod k modelu gospodarske rasti, ki bo omogočal rast z manjšo porabo virov. Pri tem ne smemo pozabiti, da je kompleksnost medsebojnih povezav tolikšna, da je učinkovito ravnanje z viri nujno obravnavati celostno. Vzemimo za primer proizvodnjo energije, ki jo potrebujemo za pogon našega gospodarstva. Pri tem porabljamo tudi vodo in surovine, v nekaterih primerih tudi zemljo. Z energetsko učinkovitostjo bomo prihranili tudi druge vire. Po drugi strani pa je energija potrebna pri uporabi drugih virov. Na primer pri proizvodnji in distribuciji vode ali pri pridobivanju surovin. Ta energija predstavlja strošek za potrošnika. Energija seveda tudi povzroča emisije in pomembno vpliva na podnebne spremembe.

Če želimo videti resnične spremembe, potrebujemo celovit pristop. Okoljska vprašanja moramo vključevati v vse politike, vključno z energetsko. Podnebno-energetski sveženj, ki ga je Evropska komisija sprejela januarja, je odličen primer, saj uvaja ukrepe, ki bodo vodili Evropo k bolj konkurenčnemu, varnemu in trajnostnemu energetskemu sistemu. Poleg tega v Evropski komisiji pripravljamo tudi sveženj o učinkovitem ravnanju z viri, ki naj bi bil sprejet junija. V njem bo poudarjena potreba po uporabi virov na bolj učinkovit način, kar bo prispevalo k zmanjševanju povpraševanja po energiji. Glavni cilj svežnja je prehod k evropskemu krožnemu modelu, ki bo spodbujal ponovno uporabo in sistematično spreminjanje odpadkov v nove surovine in njihovo vračanje nazaj v proizvodni krog. To bo zmanjšalo potrebo po surovinah in bo prispevalo k nižji porabi energije ter zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Sveženj se bo predvsem osredotočal na revizijo zakonodaje Evropske unije na področju odpadkov in preusmeritev pozornosti od ravnanja z odpadki k preprečevanju nastajanja odpadkov. Vključeval bo tudi pobude za trajnostne stavbe, trajnostno ravnanje s hrano, zeleno podjetništvo in zelena delovna mesta. S tem svežnjem želimo odgovoriti na vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta, in zagotoviti trdne temelje za prehod v zeleno gospodarstvo.

Slovenija je v dobrem položaju, da izkoristi priložnosti, ki jih ponuja prehod v krožno gospodarstvo. Opažam, da se pri nas čedalje bolj povečuje zanimanje za zelene teme. Moje glavno sporočilo je, da so spremembe modela rasti neizogibne. Zato se čim prej osredotočite na priložnosti, ki jih ta prehod ponuja. V tem trenutku je namreč predvsem pomembno prevzeti pobudo. Tisti, ki bodo to storili med prvimi, bodo tudi največ pridobili. Bodite med njimi.«

Okoljske vsebine morajo v sektorske politike

Andreja Kert, državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je dejala:

»Vlada Republike Slovenije sledi ciljem, ki jih je Evropska unija opredelila v Strategiji Evropa 2020. Ta Strategija ponuja možnosti za zeleno rast, kot tudi konkretne priložnosti za izhod iz krize na trajnostni način. Pri tem je ključna sposobnost ustvarjanja idej in tržno uspešnih inovacij, ki so gotovo eden ključnih spodbujevalcev strukturnih sprememb. Inovacije potrebujemo, ker sedanji vzorci proizvodnje in potrošnje niso dolgoročno vzdržni in jih moramo spremeniti v smeri povečanja učinkovitosti rabe virov. To pomeni premik od današnjega linearnega gospodarstva – kjer rudarimo, proizvajamo, uporabimo in odvržemo – v krožno gospodarstvo, kjer so izdelki zasnovani tako, da odpadkov pravzaprav ni, ker lahko surovine krožijo, pri čemer se v novih proizvodnih procesih kakovost materialov ohranja ali se celo izboljšuje.

Ker je to področje izjemno pomembno, smo naročili izdelavo kratke analize trendov in potencialov za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Njen namen je: predstaviti analizo trenda v mednarodnem prostoru, identificirati ključne gospodarske sektorje, potencialne koristi in razvojne priložnosti za gospodarstvo (tudi področje inovacij) ter horizontalne pogoje, identificirati ključne ovire za prehod v krožno gospodarstvo in opredeliti priporočila na tem področju.

Rezultati bodo znani predvidoma še pred poletjem, pomagali pa nam bodo pri dokončni pripravi razvojnih politik, pa tudi vsebine programov in razpisov za črpanje sredstev v obdobju 2014-2020. Seveda pa bomo morali vzporedno s tem okrepiti tudi podporno okolje s kadri, ki bodo usposobljeni svetovati predvsem malim in srednjim podjetjem tudi na področjih, ki so povezana z vzpostavitvijo krožnega gospodarstva: učinkovita raba virov in energije, eko inovacije, eko dizajn, eko označevanje, novi poslovni modeli itd.

Glede priprave programskih dokumentov za naslednje sedemletno obdobje smo trenutno v zaključni fazi njihove priprave. Proces aktivno teče in pričakujem, da bomo usklajevanja z Evropsko komisijo zaključili najkasneje jeseni. Evropska sredstva so naša izjemno pomembna razvojna sredstva, zato je pomemben prav vsak dan. In trenutna politična realnost ne sme predstavljati ovir. Naše aktivnosti morajo potekati kontinuirano, predvsem pa učinkovito.

V skladu tudi z usmeritvami Evropske komisije se od vlaganj v »zidove« premikamo k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki. Tako bodo do konca leta 2020 sofinancirani predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost našega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. In tu nismo šli mimo zelenega, saj je prav to področje eno od tistih, ki lahko prispeva k izboljšanju konkurenčnosti podjetij, tako zaradi bolj učinkovite rabe virov, kot tudi zaradi številnih priložnosti za razvoj novih izdelkov in storitev na področju zelenega gospodarstva. V osnutku operativnega programa smo zato opredelili veliko vsebinskih oziroma neposrednih ukrepov, ki bodo namenjeni spodbudam za bolj učinkovito rabo energije in virov ter bodo prispevali tudi k boljšemu izvajanju okoljskih predpisov.

Seveda pa to ne bo dovolj, če želimo, da Slovenija izkoristi svoje potenciale in priložnosti, ki jih ponuja prehod v krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Za to bo treba okoljske vsebine integrirati v sektorske politike (RRI, izobraževanje, kmetijstvo, gospodarstvo) in zagotoviti koordinirano sodelovanje vseh ključnih deležnikov. Le tako bo namreč to področje lahko postalo pomemben generator gospodarskega napredka.

Tu moram omeniti tudi pripravo Strategije pametne specializacije, s katero želimo dati čim bolj jasen odgovor na vprašanje, kam kot država želimo, ko gre za področja inovativnosti, podjetništva, raziskav in razvoja ter industrijske politike. Pričakujem, da bo Strategija kot dokument lahko sprejeta do konca junija. O programskih dokumentih izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 je in še poteka široka javna razprava, ključno pri tem pa je, da moramo vsi skupaj narediti vse, da zapisano ne bo ostalo le na papirju. Ni dovolj le pametna strategija, temveč je pomembna predvsem njena ustrezna, predvsem pa učinkovita implementacija. Verjamem, da delamo premike v pravo smer. Zelo je pomembno, da smo pri tem čim bolj sistematični, usklajeni, ambiciozni, progresivni in seveda tudi zeleni.«

Priložnost za novo razvojno paradigmo

Mag. Andreja Jerina, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje:

Učinkovita raba virov je v ospredju skoraj vseh dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Viri, kot so voda, prst, čist zrak, ekosistemske storitve, biotska raznovrstnost in minerali ter kovine, ki so bistveni za naše zdravje, kakovost življenja in osnovne potrebe, so namreč zaradi človekovih dejavnosti in njihov globalnih posledic, ogroženi in omejeni. Rastoča uporaba teh virov bo vodila v njihovo pomanjkanje in rast cen, kar ima negativen vpliv na družbo in gospodarsko dejavnost. Evropa, ki je za marsikatero surovino v veliki meri ali popolnoma odvisna od uvoza in kot prostor, ki je gosto poseljen, ima zato še posebno velik interes, da z vsemi viri ravna učinkovito in jih čim manj zavrže.

Kot vsaka omejitev, ki izhaja iz politike varovanje okolja, pa tudi ta, če se je dovolj zgodaj zavemo, skriva potencial za nove dejavnosti in ustvarjanje delovnih mest. Še zlasti velike možnosti za rast in zaposlovanje so v gradbeništvu, na področju upravljanja ekosistemov in virov, obnovljivih virov energije, ponovne uporabe in recikliranja.

Kot ministrstvo, odgovorno za upravljanje z naravnimi viri, vidimo svojo vlogo v spodbujanju teh dejavnosti. V Sloveniji smo glede snovne produktivnosti še neučinkoviti, saj za enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU, zaradi česar se z vidika konkurenčnosti dolgoročno postavljamo v izredno negotov položaj. Razlog za to je v premočni dediščini preživetega linearnega načina razmišljanja v gospodarstvu (izkoplji, naredi, uporabi in odloži). Začeti moramo razmišljati o tem, kako vzpostaviti t.i. krožni ekonomski sistem, kjer bodo surovine krožile, kot snovi krožijo v naravi, ki ne pozna koncepta odpadka. Skozi uveljavitev krožnega ekonomskega sistema bomo korak bližje temu, da okoljska politika ne bo obravnavana kot dejavnik omejevanja rasti, ampak kot ključna razvojna priložnost za novo razvojno paradigmo. Z uveljavitvijo nove in okolju prijaznejše razvojne paradigme se ukvarjamo tudi na evropski ravni, kajti globalni problemi zahtevajo celovite rešitve in strategije na vseh ravneh. Na zadnjem zasedanju Sveta za okolje v Bruslju so namreč okoljski ministri opravili pomembno razpravo o ozelenitvi evropskega semestra, ki uveljavlja temeljno evropsko razvojno strategijo EU2020. V okviru te strategije predstavlja učinkovitost virov eno izmed sedmih temeljnih pobud za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ne glede na vključitev okoljskih ciljev v strategijo, pa se prepogosti zdi, da se strategija EU2020 bolj usmerja v sanacijo obstoječega gospodarskega modela kot pa v njegovo preoblikovanje.

V omenjeni razpravi je zato veliko ministrov za okolje poudarilo, da okolje ne sme biti zgolj eden izmed stebrov razvojne strategije, ampak podlaga za doseganje vseh deklariranih oblik rasti – ne zgolj trajnostne, temveč tudi vključujoče in pametne. Prevlada takšnega razmišljanja bo vodila v »mainstreaming« okoljske politike, saj se bodo okoljska in podnebna prizadevanja okrepila kot horizontalna vsebina v smislu standarda in ne obrobna vsebina in obremenitev ostalih resorjev. Če bomo uspešno uveljavili prepričanje, da je na okoljske ovire treba gledati kot na priložnost, na učinkovito rabo virov kot potencialno primerjalno prednost EU, na zeleno davčno reformo pa na vprašanje smotrne porabe javnih sredstev, bomo storili največ, kar lahko za varovanje naravnih virov. Ob tem pa tudi spodbudili in ne zavrli gospodarsko dejavnost.«