Položaj papirno-predelovalne panoge
|Avtor : Jože Volfand |
Zakaj Papir ZDAJ? Papir ZDAJ zato, ker je čas za uvajanje sprememb, za korake v novo smer, za prehod v zeleno, za nova znanja, nove sodelavce, nove tehnologije in drugačne organizacije, pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo na GZS, slogan letošnjega septembrskega 25. Dneva slovenskega papirništva in 48. Mednarodnega letnega simpozija Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Panoga je v izrednih razmerah, saj zelo čuti rast cen energentov in pomanjkanje surovin. Ne samo, da se papir zelo draži, tudi oskrbne verige so se pretrgale, tako da ponekod v Evropi tovarne ustavljajo. Vendar pa je sogovornica vseeno optimistična. Tudi zato, ker se je papirna industrija z drugimi energetsko intenzivnimi industrijami preimenovala v »industrijo primarnih surovin in materialov«. Te industrije seveda ne more spregledati nobena industrijska politika.
Med največjimi slovenskimi izvozniki v letu 2021 so med prvimi petdesetimi kar tri podjetja iz papirne panoge, ki dosežejo v prodaji najmanj 90 % izvoza. Ali to pomeni, da panoga dobro posluje kljub pomanjkanju surovin, materiala in dražji energiji?
Zagotovo lahko rečemo, da panoga posluje dobro v razmerah, kakršne so. In to so izredne razmere, saj takšne rasti cen energentov gotovo ni pričakoval nihče. Gre za 5-7 kratni dvig cen zemeljskega plina in 2-3 kraten dvig cen električne energije. Prav tako cene celuloze in odpadnega papirja dosegajo rekordne višine zadnjih 15 let. Predvsem zaradi tega je pred izzivi proizvodnja papirja, ki je energetsko intenzivna. Dobra stran tega časa je odlično povpraševanje kljub temu, da so morali tako proizvajalci papirjev kot izdelkov iz papirja dvigniti prodajne cene.
Lanski rezultat?
Lani je bil skupni obseg proizvodnje večji za 6 % glede na leto prej, prodajni prihodki okoli 9 %. Zaradi zastoja proizvodnje v papirnici Vipap je bilo izdelanega dobrih 8 % manj papirja in kartona. Po oceni združenja pa je predelava papirja, predvsem proizvodnja embalaže, po obsegu porasla za 20-25 %.
A kaj je najbolj zaznamovalo lansko poslovanje panoge, proizvajalce in predelovalce? Ali bodo večji stroški poslovanja nekatera podjetja potisnila v izgube?
Lansko leto bo nedvomno zaznamoval začetek energetske krize, ki je bil žal le »začetek«. Ob prehodu v novo leto smo namreč upali, da bo energetska draginja s koncem kurilne sezone zvodenela, a več kot že 100 dni dolga agresija v Ukrajini je ta upanja razblinila. Še več, krizo energentov je postavila na nov nivo. Ne vemo, kako se bo Evropa in znotraj nje Slovenija izvila iz tega, bo pa to gotovo pospešilo prehod v zeleno. Podnebno-energetski cilji, ki so zelo vezani na okoljske, se bodo namreč še zaostrili. Podjetja, ki bodo v zelenem prehodu, skupaj z digitalizacijo, našla svoje mesto, bodo prosperirala.
Poslovnih rezultatov za leto 2021 v tem trenutku natančneje še ne poznam, lahko pa rečem, da je nekaj več podjetij kot leto prej končalo v rdečih številkah.
Motnje v dobaviteljski verigi na slovenskem trgu povzročajo pomanjkanje papirja, predvsem pa vse višje cene, kar čutijo časopisne hiše, založbe, tiskarji. Kakšne so prognoze za oskrbo s papirji do konca leta?
Načrtovanje je danes večji izziv kot kdajkoli. Dejstvo pa je, da je zaradi naraščajočih stroškov že marsikje v Evropi zastala tudi proizvodnja papirja. Podobno se dogaja v jeklarnah, proizvodnjah aluminija in kemijski industriji. Za rast cen papirja poglaviten razlog ni povečano povpraševanje, temveč enormna rast proizvajalnih stroškov. Dva ključna faktorja v proizvodnji papirja sta se enormno podražila, cene osnovni surovin, celuloze in odpadnega papirja, ter energija, zdaj vsem poznana bikovska rast cen energije. Cene celuloze so od začetka leta 2021 porasle za 60 do 70 %, cene večine vrst papirja za recikliranje oz. odpadnega papirja pa so se od novembra 2020 podvojile, nekatere celo potrojile. Po nekaj stabilnosti poleti 2021 so se cene jeseni še dodatno zvišale in zdaj ostajajo na visokem nivoju.
Cene zemeljskega plina so se glede na lanski začetek leta povišale tudi do 7 krat, električna energija pa 3-4 krat. Stroški energije dosegajo od 10-17 % vseh odhodkov papirnic. Tako hitre rasti cen kljub nadpovprečnem, pokoronskem okrevanju na strani naročil žal ni možno sprejeti brez posledic na strani dviga cen končnega izdelka, to je papirja.
Rast cene energentov ni edina težava?
Poleg tega so se povišale tudi cene emisijskih kuponov, zaradi vojnih razmer tudi stroški prevozov. Težave so z oskrbo š škrobom, nekatere oskrbovalne verige na nabavni, pa tudi prodajni strani, so se pretrgale. Les in papir sta na listi sankcioniranega blaga, kar bo prej ko slej vplivalo na situacijo v Evropi. Vse to torej vpliva na slabšo oskrbo in višje cene papirja in drugih papirnih izdelkov. Problem je vseevropski, celo svetoven, po mnenju strokovnjakov pa naj bi ta kriza pohitrila evropski prehod v zeleno. Iskreno upamo, da bo industrija to zmogla. Kajti v EU se že dogaja, da se tovarne v papirni in še nekaterih drugih dejavnostih ustavljajo, saj so stroški proizvodnje preprosto previsoki in ekonomsko ni smiselno proizvajati. Rast cen primarnih surovin seveda posledično vodi do dviga cen tudi nadaljnih izdelkov v verigi in žal bomo prej ko slej to plačevali potrošniki. Gotovo se bo dražila embalaža, nalepke, kuverte, toaletni papir… Bolj kot rast cen pa skrbi, ali bodo izdelki sploh na voljo. Namreč, kar nekaj podjetij je zaradi stroškovne neučinkovitosti začasno ali ne ustavilo proizvodnjo in tako prihaja do pomanjkanja časopisnega papirja na trgu. Predvsem so problematični papirji, kjer je dodana vrednost nizka, to so grafični papirji.
Ob negotovih razmerah na trgu je panoga tudi pred odgovornostjo, kako bo sodelovala pri realizaciji ciljev NEPN, usmeritev Pripravljeni na 55, zelenega dogovora. Sprejet je nov Zakon o varstvu okolja, ki uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Kje so za panogo največji izzivi?
Papirna industrija je v okviru združenja in GZS povezana z drugimi energetsko intenzivnimi dejavnostmi, s katerimi smo nedavno sklenili, da se preimenujemo v »industrijo primarnih surovin in materialov«. Gre namreč za dejavnosti, ki so svoj okoljski odtis v minulih desetletjih že močno izboljšale. Res porabijo več energije, a so v primerjavi z drugimi konkurenti, še zlasti izvenevropskimi, daleč bolj učinkoviti. To industrijo primarnih materialov evropski Zeleni dogovor imenuje ključna industrija, saj je to osnova ali temelj za vse ostale gospodarske dejavnosti. Obvezuje se, da je potrebno to industrijo varovati, da bo ostala v Evropi. Pritisk na to industrijo je v teh razmerah velik in bo še večji. Zakonodajni paket Pripravljeni na 55 je zelo ambiciozen in bo za industrijo velik izziv. Ob primernem sistemskem in finančnem suportu je izvedljiv.
Zakon o varstvu okolja?
Tudi za ZVO -2 velja enako. Gre za prenos določenih direktiv v slovenski pravni red in v tem trenutku manjka še kopica podzakonskih aktov, ki bodo ključni za njegov prenos v prakso. Vse, kar si industrija želi, je, da so pogoji poslovanja primerljivi kot v drugih državah članicah EU, da so postopki jasni in enostavni. Vemo, da je težava z OVD-ji zaradi dolgotrajnosti postopkov. Res si želimo, da bi teklo vse bolj tekoče in hitreje. Težko bo tudi črpati evropski denar za razvoj in investicije, če umeščanje in pridobivanje dovoljenj ne bo steklo bolj tekoče.
Razvojni trend v panogi je opuščanje proizvodnje časopisnega papirja in usmeritev v proizvodnjo embalažnih papirjev in kartonov. Tudi Vipap Videm Krško se želi na trg umestiti kot proizvajalec ovojno embalažnih papirjev, ki imajo certifikat za stik z živili.
Drži, to je trend. Danes že 2/3 vsega papirja, ki se proizvede v Sloveniji, spada v segment embalažnih papirjev. Ta delež je visok – 58,6 %, tudi če gledamo ves papir, proizveden v Evropi. Dodana vrednost pri proizvodnji embalažnega papirja je visoka, zato se tudi proizvajalci papirja, sploh v obdobju tako visokih stroškov poslovanja, najraje odločajo za proizvodnjo embalažnega papirja. Je pa dejstvo, da se z zapiranjem kapacitet grafičnih papirjev le ti dražijo in jih na trgu primanjkuje.
Če panogo presojamo s sloganom Slovenske industrijske strategije 2021-2030, koliko je zelena, ustvarjalna in pametna? Ve se, da je papirna panoga potratna, kar zadeva energijo in vodo.
Hm, ne eno ne drugo. Že več desetletij namreč slovenske papirnice kot del ETS sistema ciljno povečujejo energetsko učinkovitost, zmanjšujejo skupno rabo energije ter zapirajo svoje snovne in energetske krogotoke. Delujejo torej po principu krožnega. Recikliranje imajo zapisano v svojem DNK-ju, saj se papir že od nekdaj reciklira. Kar se tiče vode, porabo strogo spremljamo z monitoringi odpadnih voda in izzivi na tem področju so zgodovina.
Sicer so slovenske papirnice znižale CO₂ izpuste od leta 2005 do 2020 za 44,3 %, znižujejo tudi porabo vode. Je pa panoga kapitalsko intenzivna in izziv bodo večje tehnološke spremembe, ki bodo potrebne. Pred tem pa so investicije v povečevanje učinkovitosti, digitalizacijo procesov postale stalnica.
V letu 2018 je znašala dodana vrednost na zaposlenega v papirni panogi 36.556 EUR. Kaj kažejo podatki, kakšni so cilji do leta 2025?
Vsako leto se viša, lani smo dosegli 53.500 € na zaposlenega. Med podjetji v branži so velike razlike. Papirnice dosegajo precej višjo dodano vrednost od podjetij, ki predelujejo papir v izdelke. Ti procesi so bolj delovno intenzivni. Cilj je seveda biti vsako leto boljši. Prav zaradi razlik med podjetji pa panožnega cilja na tem področju nimamo.
Večje naložbe v papirni in papirno predelovalni panogi?
V letu 2020 nov kartonski stroj v Palomi. Prvi v tem stoletju, smo se pošalili, pred veliko investicijo so v MM Količevo, z investicijami pa se ubadajo pravzaprav povsod, v vseh podjetjih. Tak čas je, čas potrebnih sprememb.
Zakaj Papir zdaj in kaj želi poudariti letošnje mednarodno srečanje papirništva?
Ravno zato. Ker je čas tako zelo poseben, poln izzivov, ki jim je potrebno botrovati, se jim zoperstaviti, obenem pa premikati meje tudi na dolgi rok. Papir ZDAJ zato, ker je ZDAJ čas za uvajanje sprememb, za korake v novo smer, za prehod v zeleno, za nova znanja, nove sodelavce, nove tehnologije in drugačne organizacije. Ker je ZDAJ čas, ko moramo po izkušnjah z epidemijo ter nedopustnih vojnih razmerah v bližini in povezanimi posledicami sprejeti novo realnost in najti naše nove poti. Ker se zdi, da je ZDAJ tisti čas, ko bo zasajeno seme za naslednjih nekaj let ali desetletij …
