Stanje okolja 2020
Vendar Evropa še vedno lahko doseže cilje za nizkoogljično in trajnostno naravnano družbo. V petletnem poročilu je opredeljenih sedem ključnih področij, kjer je potrebno pogumno in odločno ukrepanje, da se Evropa vrne na pot, na kateri bi lahko dosegla zastavljene cilje in ambicije do leta 2030 oziroma 2050.
Za katere ključne cilje gre?
1. Celovito in učinkovito izvajanje obstoječih, že sprejetih politik.
2. Poleg tega je nujen tudi razvoj bolj sistemskih, dolgoročnih okvirov politike in zavezujočih ciljev. Trajnost naj se privzame kot okvir za usklajeno oblikovanje dolgoročnih politik, pri čemer je treba začeti s prehranskim sistemom, kemikalijami in rabo zemljišč.
3. EU naj vodi mednarodno ukrepanje, usmerjeno k trajnosti.
4. Spodbujanje inovacij v celotni družbi: Sprememba sedanje smeri bo močno odvisna od pojava in širjenja raznih oblik inovacij, ki lahko spodbudijo nove načine razmišljanja in življenja. Okoljske politike ostajajo bistvenega pomena, vendar so za sistemske inovacije potrebni usklajeni prispevki z različnih področij politike – od raziskav, inovacij, sektorskih in industrijskih politik do izobraževanja, zdravstvene in socialne politike, trgovine in zaposlovanja.
5. Povečanje naložb in preusmeritev finančnega sektorja v podporo trajnostnim projektom in podjetjem.
6. Pozornost bo potrebno nameniti obvladovanju tveganj in zagotavljanju socialno pravičnega prehoda.
7. Zgraditi več znanja in »know-how-a«. Tu gre za dodaten poudarek na razumevanju sistemov, ki so ključni dejavniki obremenjevanja okolja, poti do trajnosti, obetavnih pobud in ovir za spremembe. Za doseganje trajnostnih prehodov bo potrebno novo in raznoliko znanje, hkrati pa tudi spremembe v sistemu povezovanja znanja s politiko in ukrepi. Da bi držali korak s hitro spreminjajočim se svetom, je treba okrepiti zmogljivosti, in sicer z vlaganjem v izobraževanje in pridobivanje spretnosti.
Ugotovitve in priporočila za ukrepanje v poročilu SOER 2020 niso nove, zasledujemo jih lahko od predzadnjega poročila iz leta 2010. Kaj nam daje upanje, da jih bodo tokrat evropski odločevalci bolj upoštevali? Grožnje okoljskih izzivov in njihove posledice, pritiski javnosti in opozorila znanosti so se v zadnjem letu bistveno povečali in zaostrili. Nova Evropska komisija pripravlja in bo v nekaj mesecih predstavila evropski zeleni dogovor: osnovne usmeritve, ki so že znane, v veliki meri že upoštevajo zgornja priporočila.
Poleg tega: sistemski pristop se marsikje že uporablja, trajnostni prehodi se že razvijajo. Na evropski ravni že potekajo projekti povezovanja ožjih projektov in programov s celovitim strateškim pristopom (angl. Deep Demonstration) za prehod v nizkoogljično, krožno družbo in gospodarstvo, med drugim s spodbujanjem inovacij v celotni družbi in gradnjo novega, z ukrepi povezanega znanja. Kot pišemo v Podnebnem dosjeju, ima Slovenija danes priložnost, da se uveljavi kot ena vodilnih, vzorčnih držav tega prehoda. Pri celovitem strateškem projektu razogljičenja gre tudi za prvo sistemsko sinergijo med dvema sistemoma financiranja – na ravni EU in nacionalni.
