Green Tech Valley na Štajerskem | Urška Košenina |
 
Globalno zeleno tehnološko središče Green Tech Valley je locirano v Avstriji. Pri sosedih najdete več globalnih – vodilnih zelenih tehnoloških podjetij v enournem radiusu z avtomobilom. Kar 200 podjetij in raziskovalnih centrov dela na zelenih rešitvah prihodnosti v okviru grozda ECO World Styria. Štajerska regija ima 1,2 milijona prebivalcev. Za investicije v raziskave in razvoj dajejo 4,4 %, kar presega lizbonski cilj iz leta 2010. 25 % potrošnje energije prihaja iz obnovljivih virov energije, kar je EU določila kot cilj za leto 2020. Regija ima 70 %-stopnjo reciklaže, ki je najvišja v Evropi. To je le nekaj številk o, kot kaže zglednem zelenem razvoju pri naših sosedih. Nemalo razlogov za pogovor z vodjo projektov pri grozdu. Odgovarja in pojasnjuje Tobias Schwab.
 
Tobias Schwab

Tobias Schwab

V grozdu je preko 200 podjetij. Gre za visoko tehnološka podjetja?

Podjetja v Green Tech Valley so tehnološki voditelji v obnovljivi energiji, pionirji v trajnostnem gradbeništvu in svetovni prvaki v reciklažnih tehnologijah. Njihovi izdelki vključujejo inovativne kotle na biomaso, nove fotovoltaične rešitve (podjetje Grätzel Cell), najnaprednejše stroje za sortiranje stekla itd. Povezave med njimi so različne. Nekatera so med seboj povezana preko vrednostne verige, druga preko raziskovalnih projektov ali strateških partnerstev. Vse druži skupna vizija krepitve Green Tech Valley kot vodilne na svetu v zelenih tehnologijah.

Navedite strateške stebre vaše zelene vizije in kako je prišlo do združevanja v grozd? Kaj je to prineslo Štajerski?

Naš strateški steber je v močni povezanosti gospodarstva, znanosti in javne uprave, ki je nujno potrebna za napredek v skupni viziji. Zgodba, zakaj je Štajerska vrelec inovacij, se je pričela sto let nazaj s štajerskim izumiteljem Viktorjem Kaplanom, ki je leta 1913 razvil vodno turbino. Leta in leta je več in več tehnoloških pionirjev in raziskovalnih inštitutov našlo svoje mesto na Štajerskem, kjer so sodelovali med seboj. Z veliko mero zaupanja so se pričeli združevati v grozd. V Green Tech Valley podjetja rastejo dvakrat hitreje kot na globalnem trgu. Grozd ustvari več kot 1.000 zaposlitev na leto od ustanovitve leta 2005.

Kaj grozd ponuja članom? Katere razvojne projekte bi izpostavili in od kod so kadri, ki delajo v teh projektih?

Trojni »I« predstavlja inovacijo, internacionalizacijo in individualne storitve. Preko Eco World Styria se letno začne 20 novih razvojnih projektov. Grozd zagotavlja podporo mednarodnega uvajanja inovacij in ponuja prilagojene storitve vsakem članu grozda posebej. Z iniciativo, kot sta klub zelenih inovatorjev Green Tech Innovators Club in zeleni radar za trende Green Tech Radar to Eco, člane seznanja z gospodarskim utripom časa in osvetljuje razvoj in trende. Novi izdelki ali storitve, ki jih je razvil član grozda, so vedno v ospredju, še posebej, če je grozd spodbudil razvoj. Na primer, štajersko podjetje je razvilo novo LED tehnologijo, ki optimizira svetilnost. Ideja za rešitev se je porodila na enem izmed dogodkov grozda. Seveda je vse tehnološko delo naredilo podjetje samo, vendar ga je grozd podprl tako, da je našel prave partnerje za razvoj izdelka in kupce za prve implementacije. Danes je izdelek dosegljiv na trgu in pripomore k varčevanju energije pri osvetljevanju.

Avstrija ima najvišjo stopnjo reciklaže in kompostiranja med EU članicami, Štajerska še višjo. Kako implementirate to, da je odpadek surovina in kje vidijo člani grozda na tem področju priložnost za razvoj?

Visoka stopnja reciklaže, več kot 70 %, Štajersko postavlja na zavidljiv začetni položaj pri doseganju ciljev Akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo. Člani grozda so razvili vodilno tehnologijo v procesiranju in sortiranju odpadkov in ostankov v zadnjih nekaj dekadah. To nam omogoča usmerjati tokove materialov in jih uporabiti kot dodano vrednost. Na južnem Štajerskem vse kmetijske ostanke uporabijo za proizvodnjo gnojil, steljo in pelete za proizvodnjo energije. Trenutno EU komisija pripravlja nov Odlok za gnojila, ki bo dal polno vrednost gnojilom iz organskih odpadkov, kot je na primer kompost, v primerjavi z mineralnimi gnojili. Avstrijska certifikacijska shema za kompost kot izdelek, kompostne tovarne in štajerska tehnologija imajo vodilno vlogo na tem področju.

Transformacija odpadka/ blata iz greznice v visoko-kvalitetno in hkrati nizko emisijsko gorivo v eni štajerskih tovarn na leto pritegne preko 1.000 obiskovalcev iz celega sveta. Kaj so posebnosti tega goriva, kdo ga lahko uporablja in kakšna je tehnologija?

Tehnologija, ki se uporablja za proizvodnjo dizla in kerozina iz lesa, je Fischer-Tropsch proces (FT skrajšano). FT proces je del ti. »plin v tekočino« tehnologije in ga sestavljajo kemijske reakcije, ki pretvorijo mešanico ogljikovega monoksida in hidrogena v tekoče ogljikovodike. Trenutno se da s to tehnologijo proizvesti liter biodizla iz treh do štirih kilogramov lesa. FT gorivo ima tako visoko kvaliteto, da primešan konvencionalnim fosilnim gorivom ustvari zelo kvalitetno gorivo. Kot pravijo pri BIOENERGY 2020+, so proizvodni stroški 1,5 eura na liter. Dodatno v podjetju raziskujejo in razvijajo še goriva iz organskih odpadkov gospodinjstev in iz odpadnega olja za kuhanje.

Štajerska ima dolgo tradicijo energetske učinkovitosti, saj je bila prva energetska agencija ustanovljena prav pri vas. Najboljše možne zelene tehnologije prihajajo prav iz vaše zelene tehnološke doline. Kaj novega dosegate na področju energetske učinkovitosti?

Trajnostna raba virov in energije je bila vedno pomemben ekonomski dejavnik na Štajerskem. V letu 2015 je bil že dosežen cilj, da se poveča energetska učinkovitost za 20 %. EU ga je določila za leto 2020. Podjetja iz Green Tech Valley so vzor v posamičnih rešitvah za proizvodnjo energetske učinkovitosti in pri integrativnih rešitvah za komponente. Po eni strani lokalni ponudnik sprejema množico ukrepov za varčevanje z energijo v gospodinjstvih, kot so promocija LED svetil, pametnih hiš, trajnostne mobilnosti in energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov. Po drugi strani pa Inteco, podjetje za tehnologije taljenja in ulivanja, pripomore k okoljsko prijazni proizvodnji jekla. Intecove rešitve omogočajo 30 % zmanjšanje emisij CO2 pri proizvodnji jekla v evropskih talilnih pečeh. Na Kitajskem in v preostanku Azije so dosegljiva tudi znižanja do 70 %. Globalno gledano je možno shraniti 50 milijonov ton CO2.

Solarna energija in fotovoltaika. Kako raste poraba?

Fotovoltaika in solarna energija predstavljata zelo dinamičen trg. Ne le na Štajerskem. Na Štajerskem je možno zaznati manjši porast v količini inštaliranih fotovoltaičnih sistemov in upad v solarni energiji gospodinjstev. Kljub temu je globalno gledano solarna energija v porastu. V mestu Gradec je v načrtu izgradnja obsežnega solarnega sistema za daljinsko ogrevanje. Na globalni ravni je v lanskem letu Kitajska prehitela Nemčijo pri fotovoltaičnih zmogljivostih. Prvič. Kitajska je dodala 15 GW solarnih PV kapacitet le v letu 2015, kar je povišalo celotne PV kapacitete države na 43 GW. Medtem ko je Nemčija inštalirala le 1.3 GW in ima skupno okoli 40 GW. Kitajska PV kapaciteta bo do leta 2020 dosegla 150 GW.

Kako je z odpadkom – solarni panel, ki nastane, in z reciklažo?

Reciklaža solarnih panelov je bolj in bolj pomembna. S povprečno življenjsko dobo solarnih panelov med 25 in 30 let in z zgoraj omenjeno rastjo lahko v naslednjih dekadah pričakujemo milijardo ton PV odpadkov. Vsaj evropska Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi specificira, da so proizvajalci solarnih panelov primorani sprejeti rabljene modele nazaj, ne da bi računali stroške reciklaže. Prepovedano je tudi metanje rabljenih panelov med gospodinjske odpadke. Štajerske univerze in raziskovalni inštituti intenzivno delajo na novih reciklažnih tehnologijah, da bi izboljšali stopnjo reciklaže.

Pri vas podjetje BIOENERGY 2020+ raziskuje proizvodnjo dizla iz lesa. Najnovejše raziskave kažejo, da je biodizel (iz soje, sončnic itd.) še bolj okoljsko sporen kot fosilna goriva. Kako je z lesom in kaj kažejo vaši rezultati?

V Güssing BIOENERGY 2020+ trenutno gradi pilotno tovarno, ki bo izboljšala proizvodno učinkovitost za drugo generacijo biogoriv. Tovarna bo izdelovala en sod na dan (159 litrov na dan), v primerjavi s prejšnjimi 5 kg na dan, kar je pomemben korak. V primerjavi s fosilnimi gorivi FT dizel pomembno pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in hkrati proizvaja manj škodljivih emisij v dizelskih motorjih. Okoljska bremena druge generacije biogoriv iz soje, sončnic izhajajo predvsem iz uporabe gnojil, pesticidov in emisij, ki se ustvarjajo med kmetijskimi procesi. Les kot vir je CO2 nevtralen in kultivacija lesa s seboj ne nosi tako velikega onesnaževanja. Poleg tega les ne tekmuje s poljščinami za obdelovalno zemljo.

Siemens iz Weinza je edini proizvajalec transformatorjev za vetrnice v koncernu. Zadnja novica je, da je Siemens dobil posel za izgradnjo vetrnic na Irskem, ki bodo zagotavljale energijo 125.000 gospodinjstev. Kakšne so vaše tehnološke rešitve za vetrno energijo?

Poleg Siemensove vetrne energije in divizije za obnovljive vire energije, ki je postavila več kot 27.000 MW vetrne energije, je tu še podjetje Elin Motoren, ki je vodilno med proizvajalci generatorjev za vetrne turbine, in podjetje Ecologix sensor technology, ki razvija avtonomne, fleksibilne senzorje za zaznavanje ledu in merjenje temperature na vetrnih turbinah. Štajersko energetsko podjetje “Energie Steiermark” gradi nov vetrni park na Štajerskem, ki bo največji na jugu Avstrije, saj bo dal 39 MW vetrne energije.