Promocija
Ministrstvo za okolje in prostor
Resor za okolje in prostor je v tem mandatu v svojem poslanstvu jasno nakazal smer uravnoteževanja varovanja okolja ob hkratnem spodbujanju razvoja, da bo zdajšnjim in prihodnjim generacijam omogočeno zdravo in kakovostno življenje. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v tem mandatu sprejelo in v načrtu je še sprejem tistih sprememb pravnih aktov, ki bodo omogočali razvoj. Pospešeno izvaja pomembne investicije, debirokratizira postopke, preklaplja na obnovljive vire energije, se strateško usmerja v družbo brezogljičnosti in učinkoviteje bodo porabljena evropska sredstva. Slovenija gre in bo nadaljevala po poti za digitalno transformacijo in izvajala nujno potrebne strukturne reforme.
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak trenutne razmere ocenjuje kot priložnost za »sodelovanje med državami, sektorji, povezovanje skrbi za zelene in hkrati razvojne politike. Zeleno okrevanje je poslanstvo ne zgolj našega ministrstva, temveč tudi te vlade in EU.«
Slovenija podpira pomembno vlogo Evropskega zelenega dogovora pri okrevanju evropskega gospodarstva za izgradnjo čim bolj odpornega gospodarstva po pandemiji covid-19. Zavzema se, da se v ospredje okrevanja postavijo razvoj, trajnostne investicije, krožno gospodarstvo in digitalizacija. Tudi izhodišča za pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost podpirajo tiste naložbe in investicije, ki bodo zagotavljale trajnostni, zeleni in digitalni prehod.
Ob zavedanju podnebnih izzivov in izzivov omejenosti virov je uvedba načel krožnega gospodarstva mehanizem, ki bo podprl razvoj gospodarstva in družbe na trajnostni način. Minister mag. Vizjak posebno mesto namenja implementaciji krožnega gospodarstva. »V letu 2020 smo že dopolnili Uredbo o odpadkih, ki omogoča predelavo odpadkov in odpadnega blata v nove gradbene proizvode, v javni obravnavi pa je bila tudi že nova Uredba za podelitev koncesij za uporabo preostanka odpadkov za proizvodnjo energije (waste to energy). V javni obravnavi je Zakon o varovanju okolja, ki določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti EU. Pospeševanje prehoda na krožno gospodarstvo odgovarja na vrsto ciljev varstva okolja, od preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja, do ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja.«
Prvi pogoj hitrejšega okrevanja so tudi hitrejši postopki, administrativne razbremenitve. Slednjim MOP v zadnjem obdobju namenja posebno pozornost. Evalvacije kažejo, da so nekateri sprejeti ukrepi pripomogli k 50-% zmanjševanju administrativnih bremen. S spremembo Uredbe o posegih v okolje je MOP zmanjšal administrativna bremena. Na Agenciji RS za okolje se je število zadev zmanjšalo za 50 %, število nerešenih zadev je padlo za 26 %, število zaostankov pa za 23 %.
Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 predvideva premišljen, blag prehod v podnebno nevtralno družbo in upošteva pravično porazdeljene stroške in koristi samega prehoda. Minister mag. Vizjak ob tem poudarja, da zato strategija »naslavlja tudi zagotavljanje čim višje samozadostnosti na področju električne energije, prehranske varnosti, preskrbe z vodo in ravnanja z odpadki. Izzive in priložnosti prehoda v podnebno nevtralnost bomo kot družba lahko izkoristili ob ukrepanju vseh sektorjev in navsezadnje tudi od nas samih.«
Hitrejšemu okrevanju okolja se z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov realno približujemo tudi zaradi opuščanja premoga in posledično s prehodom na obnovljive vire energije. MOP je podpisal Koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola z namenom, da v Republiki Sloveniji zagotovimo v čim večji meri rabo učinkovitih in obnovljivih virov električne energije ter s tem prispevamo k blaženju podnebnih sprememb ob upoštevanju drugih okoljskih ciljev in ciljev upravljanja z vodami.
Minister mag. Vizjak zeleno okrevanje napoveduje »v realizaciji projektov, ki bodo v družbi učinkovali multiplikativno, zeleno, ki bodo spodbujali digitalizacijo in bodo trajno naravnani.«
