Zelene države ni brez zelenega turizma – EOL 119/120

---

Vsebinska izhodišča:

• Kakšne priložnosti lahko nudi zeleni turizem podjetjem s komplementarnimi dejavnostmi?
• Kdo bo soustvarjal podobo in ponudbo Slovenije kot zelene trajnostne destinacije, da bo priliv iz turizma dosegel leta 2021 okrog 4 milijarde evrov?
• Kaj mora storiti turistično gospodarstvo in kaj drugi partnerji, da bo Slovenija zelena destinacija za petzvezdična doživetja?
• Kako povečati učinkovitost, inovativnost in povezovalno vlogo regionalnih destinacijskih organizacij?
• Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 potrebuje partnerstva na državni in regionalni ravni
• Kakšno ponudbo in kakšno storitev lahko pričakuje turist v Sloveniji, izbrani butični zeleni destinaciji?

---

 Celoten prispevek v pdf obliki.

---

V Sloveniji z novo strategijo turizma štiri makrodestinacije

Eva Štravs Podlogar, MGRT

Ko govorimo o strategiji slovenskega turizma, je pomembno poudariti, da je turizem za slovensko državo in njene prebivalce velik potencial. Predstavlja 13 % BDP in skoraj 40 % izvoza storitev. Ni pretirano ambiciozna predstava, da je ravno slovenski turizem prvi stopil na pot zelene in trajnostne Slovenije, pri čemer ima pomembno vlogo tudi STO. Z največjimi izzivi se soočamo pri tem, kako mladim in drugim turizem predstaviti tako, da ga bodo prepoznali kot priložnost. Slovenija kot zelena, aktivna, zdrava destinacija je cilj že od leta 2011. Konec lanskega leta in letos smo za ta prizadevanja prejeli številna priznanja, kar kaže na to, da smo dobri in do neke mere celo vodilni na področju zelenega turizma destinacij. Na MGRT smo v zadnjem obdobju veliko investirali v zaščitena območja. Nacionalni in krajinski parki so bogata naravna in kulturna dediščina in izjemno pomemben soustvarjalec slovenskega turizma. Slovenija oziroma STO je na ITB Berlin prejela tudi priznanje za vodenje projekta zelene sheme. Na ministrstvu smo odgovorni tudi za spodbujanje trajnostnega razvoja v smislu podelitve trajnostnih znakov in sofinanciranja njihove pridobitve. V zadnjih letih smo ta finančna sredstva podvojili.

Skupaj z več izvajalci pripravljamo strategijo rasti slovenskega turizma, kjer smo si zadali cilj, da bo Slovenija zelena, aktivna, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Želimo, da je Slovenija butična, globalno prepoznavna destinacija tudi za zahtevnega obiskovalca, ki si želi raznolike izkušnje ter notranji mir in osebno zadovoljstvo. Pri tem je pomemben element varnosti, ki je v današnjem svetu aktualna tema. V Sloveniji je še vedno priložnost za dodatne kapacitete, vendar kapacitete z občutkom za trajnostni turizem. V strategiji smo definirali šest politik in 34 ukrepov za čim hitrejši doseg ciljev. Odločili smo se za novo organiziranost makrodestinacij, ki so sedaj štiri. To so Alpska Slovenija, Termalno panonska Slovenija, Ljubljana z osrednjo Slovenijo in Mediteran s Krasom. Na ministrstvu bomo morali narediti veliko na zmanjšanju administracijskih ovir. Potrebne so naložbe, največji izziv so trenutno kadri. Potrebna so tudi finančna sredstva, vendar se marsikaj začne predvsem pri spoštovanju poklicev in pri spoštovanju drug drugega, zato da se bodo mladi in manj mladi odločali za poklic v turizmu.

Pomemben del strategije so naravni viri. Velik poudarek v tej finančni perspektivi pa je dan malim in srednje velikim podjetjem. V strategiji je ambiciozni načrt, da v nadaljevanju izdelamo nacionalni načrt zelenega, trajnostnega turizma. Na ministrstvu smo že izdelali popis degradiranih območij, ki bi jih lahko spremenili v nove potenciale tudi za turizem. Potrebno je narediti tudi valorizacijo naravnih in kulturnih virov ter seznanitev z njimi, da bomo lahko bolj uspešni pri svojem delu. Pomembno se je povezovati in Slovenijo predstavljati kot lahko dostopno, pri čemer moramo odstraniti meje v glavah, kot so občinske, regijske in nacionalne.

---

V času digitalizacije trženja moramo vedeti, koga nagovarjamo

mag. Nataša Hočevar, Slovenska turistična organizacija (STO)

Slovenija je zelena, aktivna, zdrava destinacija. To smo zapisali v preteklo strategijo in to smo štiri leta intenzivno komunicirali. Zadali smo si naslednje usmeritve: Slovenija je zelena, kar nam potrjujejo številna dejstva o deležu zaščitene narave, o gozdnatosti Slovenije, o kakovosti pitnih voda. Vendar to ni dovolj za uspeh, za promocijo na tujih trgih. Pomembno je, da Slovenija ukrepa zeleno. To delamo preko zelene sheme turizma. Zeleno usmeritev tudi intenzivno promoviramo, kajti še vedno imamo težave na tujih trgih s prepoznavnostjo in z želenim repozicioniranjem. Rezultati ankete o tujih turistih iz leta 2015 potrjujejo, da je motiv za izbiro destinacije neokrnjena narava, trajnost, kar je na drugi strani tudi razlog zadovoljstva. V preteklem letu smo na STO izvedli enega največjih raziskovalnih projektov v zgodovini. Opredelili smo naše ciljne skupine, t. i. persone. Gre za klasifikacijo na podlagi življenjskega sloga. Tipičen predstavnik naših turistov si želi oddiha v naravi, lepih razgledov, lahkih aktivnosti v naravi, če je le mogoče, izbere nastanitev z okoljskim znakom, načeloma raje izbere naravo kot mesto. V času digitalnega trženja, kjer je tako zelo pomemben vsebinski digitalni marketing, moramo natančno vedeti, komu tržimo, in mu ponuditi relevantne, prave vsebine. Pomembno je tudi, da dobimo tiste goste, ki si jih mi želimo.

Zelena shema je srce slovenskega prizadevanja na področju trajnostnega turizma. Zagovarjamo dejstvo, da je trajnostna usmeritev edina prava razvojna priložnost Slovenije. Zelena shema je na eni strani orodje, ki združuje vsa trajnostna prizadevanja, na drugi strani pa omogoča destinacijam, da ovrednotijo, kako daleč so s trajnostnimi prizadevanji in kako izboljšati to področje. Kako smo prišli do odločitve za zeleno pozicioniranje? V letu 2008 smo imeli na tehtnici, ali damo poudarek trajnostnemu razvoju ali kulturi. Tehtnica se je takrat nagibala v prid kulturi, vendar smo v zadnji fazi ugotovili, da je izhodišče, ki Sloveniji predstavlja konkurenčno prednost, predvsem, če gledamo tuje trge in prekomorske trge, absolutno trajnostni razvoj. Leta 2011 je bila izjemnega pomena deklaracija na nacionalni ravni, ki smo jo podpisali vsi deležniki v turizmu. V letu 2015 smo imeli pilotno fazo Zelene sheme slovenskega turizma. V letu 2016 smo doživeli pomembne dogodke, kot so Global Green Destinations Day, nastal je Konzorcij Slovenia Green, imeli pa smo tudi presojo trajnostne Slovenije kot destinacije.

Upravitelj, nosilec zelene sheme je STO, akreditirani partner je tovarna trajnostnega turizma GoodPlace in globalni partner Green Destinations. Pet značilnosti zelene sheme so celostni pristop in razvojna naravnanost, nacionalni karakter, mednarodna primerjava, globalni kriteriji in je tudi orodje za pozicioniranje in promocijo. Zeleno shemo ves čas prilagajamo, spreminjamo. Pri shemi smo združili globalne kriterije in lokalni karakter. Shema pokriva dve ravni, to so destinacije in ponudniki. Destinacije morajo izpolnjevati preko 100 kriterijev, na podlagi česar dobijo oceno. Ponudniki pa se odločijo za enega od 6 znakov, ki jih shema priznava, takoj za tem pa lahko pridobijo znak Slovenia Green. Za parke, ki bodo v kratkem vključeni v shemo, je podobno, enako za agencije. Zelena shema pokriva vse stebre trajnosti. Posebej bi poudarila destinacijski menedžment. Potrebno je namreč strateško načrtovanje, kako z destinacijo upravljati. Pomembni so tudi ekonomski učinki od turizma. V zeleni shemi je trenutno 22 destinacij, 11 nastanitev in v kratkem tudi trije parki.

Za lažjo vključitev v zeleno shemo organiziramo številne delavnice v sodelovanju z akreditiranim partnerjem. Cilj je, da nosilci znaka ponotranjijo trajnostno usmeritev. Izdajamo priročnike, tudi za razvoj zelenih produktov. Nujno je namreč, da imamo v destinaciji, ki pridobi znak, inovativne, trajnostne produkte. V januarju 2018 načrtujemo nov poziv za destinacije, poziv za nastanitve je odprt celotno leto. Prva prejemnica znaka Slovenia Green, to je zlatega, je Ljubljana. Druga destinacija z zlatim znakom Slovenia Green pa je Podčetrtek. V tem letu bomo največ pozornosti posvetili nadgradnji projekta, in sicer da v zeleno shemo vključimo tudi kategorijo parkov.

Zelenega turizma ni brez zelene države in apeliramo na vse sektorje, da čim bolj intenzivno skupaj delamo v tej smeri. Oddana je bila tudi pobuda za ciljni raziskovalni projekt. Potrebujemo namreč oceno nosilnih sposobnosti posameznih destinacij in usmerjanje turističnih tokov. Prav tako pa je pomembno, da preverjamo zadovoljstvo lokalnega prebivalstva s turizmom. Naš cilj ostaja 100 % zelena Slovenija.

---

Partnerstvo za zeleno gospodarstvo dober začetek

Tadej Slapnik, Vlada RS

Vlada RS je leta 2015 je sprejela okvirni program prehoda na zeleno gospodarstvo. Pri tem je sodelovalo sedem področnih ministrstev. Medresorska delovna skupina na ravni državnih sekretarjev je pripravila tudi prvi akcijski plan za leto 2015-2016. Po enem letu delovanja je medresorska skupina ugotovila, da še imamo izzive na ravni ministrstev po bolj kakovostnem sodelovanju resorjev. Zato je bilo predlagano predsedniku vlade, da se vključi tudi kabinet predsednika vlade, ki bi pomagal medresorsko pospešiti izvajanje načrta. Takrat so se naše aktivnosti usmerile v to, da gremo iz okvira samih ministrstev in se odpremo navzven. Tudi namen operativnega programa je bil, da se vzpostavi partnerstvo vseh potrebnih deležnikov, kot so država, gospodarstvo, nevladne organizacije, raziskovalne inštitucije idr. Zato smo oktobra lani na Brdu pri Kranju vzpostavili partnerstvo za zeleno gospodarstvo, kamor se lahko vključijo vsi. Članstvo se doseže že samo s potrditvijo interesa na spletni strani vlada.si/zeleno, kjer se nahaja prijavni obrazec. Že več kot 2.000 partnerjev sodeluje v partnerstvu za zeleno gospodarstvo.

Na ravni EU smo sprejeli paket prehoda v krožno gospodarstvo, kjer smo se v Sloveniji z aktivnostmi osredotočili na poslovne krožne modele. Osnovni razlog, poleg splošne želje po pozitivnih učinkih na okolje, je, da smo v zadnjih 100 letih intenzivnega gospodarskega razvoja tako pospešili potrošnjo in je število prebivalcev na našem planetu tako naraslo, da je potrošnja večja od naravnih danosti našega planeta. Če želimo uravnotežen razvoj, brez resnih usmeritev v krožne poslovne modele ne bomo zmogli. Lani novembra je v sklopu prvega meseca krožnega gospodarstva vlada na posebni seji opredelila zavezo, da je prehod na krožno gospodarstvo strateška prioriteta države. Zelo pomembno je, da pri tem procesu sodelujemo vsi deležniki. V prelomnih letih, letošnjem in prihodnjem, smo bili prepoznani tudi na globalni ravni s strani svetovnega ekonomskega foruma, kjer so nas poleg Finske in Nizozemske povabili k vzpostavitvi evropskega stičišča za prehod na krožno gospodarstvo. Letos poteka vzpostavljanje t. i. huba za krožno gospodarstvo.

Pri procesu krožnega gospodarstva moramo tehtati med gospodarskim razvojem, vplivi na okolje in družbenimi vplivi. Letos bomo pripravili 10-letni program, ki smo ga poimenovali Zemljevid krožnega gospodarstva, v katerem bomo opredelili ključne akterje v Sloveniji na prehodu v zeleno gospodarstvo, ključne cilje, nastavili bomo kazalnike in projekte, s katerimi bomo na različnih področjih prihajali do zastavljenih ciljev. Osnutek bo v septembru tudi javno predstavljen. V sklopu regionalnih posvetov ga bomo predstavili tudi širši javnosti. Za leto 2018 pričakujemo, da bomo z vzpostavitvijo evropskega huba za krožno gospodarstvo, ki bo imenovan in bo začel delovati z zasedanjem svetovnega ekonomskega foruma v Davosu, prišli v družbo najbolj razvitih držav, ki pelje proces usmeritve h krožnemu gospodarstvu.

---

Ni močnih zelenih produktov, zato je nizka dodana vrednost

Goran Novković, GZS

Res je, da zelene države ni brez zelenega turizma, vendar tudi zelenega turizma ni brez zelene države. Zeleni turizem je izjemno pomemben kamenček, ampak je še vedno majhen kamenček. Še marsikaj je potrebno narediti, da bomo imeli zeleno državo. V prihodnosti ne samo, da se bo število prebivalcev bistveno povečalo, skrbi tudi stanje na področju materialov. Od vseh 60 kovin je stopnja recikliranja več kot 50 % pri 18 kovinah, pri 34 kovinah je manj kot 1 %. Ravno teh je izjemno veliko v elektronskih napravah, mobilnih aparatih itn. Zato je velikega pomena vizija EU – odpadek mora postati zanesljiv vir surovin. Cilj je nič zavreči, ampak z vsem ravnati tako, da postane nova surovina.

Velik izziv je tudi digitalizacija. Največji trgovec na svetu nima trgovin (Alibaba), največja taksi družba nima avtomobilov (Uber), največji ponudnik ležišč nima sob (Airbnb), največji ponudnik filmov nima kinodvorane (Netflix) idr. Zelo je pomembno, da se povsod, ne samo pri turizmu, obnašamo po poslovnih modelih krožnega gospodarstva, kar pomeni kroženje snovi in energije, vključuje industrijsko simbiozo in upcycling, podaljšanje življenjske dobe izdelkov, souporabo in izmenjavo, trženje storitev namesto proizvodov. Na mnogih področjih, ne samo na področju zelenega turizma, obstajajo zelo dobri primeri, kot so npr. odpadno steklo kot surovina pri proizvodnji izolacijskih izdelkov, ribiške mreže kot vir surovin za Econyl® idr. Pri slednjem so imeli na začetku težave v Sloveniji pridobiti dovoljenje, da so lahko uvažali ribiške mreže, ker so uradniki to videli kot odpadni material, ki ga ne bi uvažali v Slovenijo. Marsikaj od tega je lahko v povezavi tudi z zelenim turizmom, vendar na to pogosto ne pomislimo. Želimo opozoriti na takšne možnosti medsebojnega sodelovanja in povezovanja.

Na področju certifikatov imamo EMAS, okoljsko marjetico, zeleno javno naročanje. Pri EMAS-u obstaja tudi sektorski referenčni dokument za turizem. Na področju turizma v Sloveniji ni nihče vključen v shemo EMAS. Za okoljsko marjetico, ki je znak za produkte, je skupaj 16 pridobiteljev znaka, od tega osem s področja turizma. Vseh je premalo. Mislim, da smo še v začetni fazi, ko govorimo o tem, kako spodbujati zeleni turizem. Ni vse zelena narava, naravno okolje, bistvo je, kakšen produkt imamo na koncu. Eden od razlogov, zakaj Slovenija nima višje dodane vrednosti v turizmu in višjih plač v turizmu, je, ker nimamo močnih zelenih produktov, ko gre za zeleni turizem in povezave turizma z drugimi vejami. Tega nam manjka. Ključno je povezovanje med turizmom in ostalim zelenim gospodarstvom in tudi simbioza med zelenim gospodarstvom in tistim delom, ki morda še ni čisto zeleno gospodarstvo. Ključno sporočilo je, da delamo zeleno Slovenijo z zelenim turizmom in tudi z zelenim gospodarstvom.

---

Za novi produkt moramo najti nove goste in se repozicionirati

dr. Sonja Sibila Lebe, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

Podatki kažejo, da se je v 14 dneh število prebivalcev na Zemlji povečalo za neto 3 milijone. Neto prirast v eni minuti je torej 160 ljudi. Iz obnovljivih virov prihaja približno četrtina energije, ki jo v svetu dnevno porabimo. Nafte nam ostaja za približno 46 let. V tretjini leta smo izgubili dva milijona hektarjev gozdov, slabe tri milijone zemlje zaradi erozije, v ozračje izpustili 15 milijard CO2 emisij, slabih 5 milijonov hektarjev zemlje je bilo spremenjene v puščavo, skoraj štiri milijone strupenih kemikalij je bilo izpuščenih v ozračje. Približno tri četrtine milijard ljudi strada, na drugi strani pa imamo veliko ljudi s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Vsak dan umre približno 30 tisoč ljudi zaradi lakote. Rohit Talwar, indijski futurolog, je ob odprtju ITB 2017 povedal, da bodo otroci, ki se danes rojevajo, dočakali 120 let in da se bodo ljudje preživeli, bodo morali delati do 100. leta. Ti ljudje se bodo morali spoprijeti tudi z umetno inteligenco. Umetna inteligenca je lahko dobra pomočnica, tudi v turizmu. Primer je nizkocenovna restavracija, kjer so natakarji roboti, hotelska veriga z majhnim robotkom Mariom, ki ob prihodu zabava ljudi idr. Ali to pomeni, da bodo roboti nekoč prevladali? Ali pa moramo najti situacije, kjer nam bo umetna inteligenca v pomoč? Ne gre si zatiskati oči pred razvojem, vendar stroji še dolgo ne bodo imeli čustev, intuicije. Kako moramo ravnati v prihodnosti? Glede sodelovanja smo kritično povezani s kmetijstvom. Narava in okolje je to, kar tržimo. Povezava pa je tudi z zdravstvom – katere programe uporabljamo, kako lahko ponudimo naše zdravilno okolje. Pomembna so mednarodna partnerstva, predvsem zato, ker gre za prenos znanja, tehnik, modelov, ki so jih drugje razvili in jih lahko mi uporabimo.

Leta 2006 je ministrstvo za gospodarstvo naročilo študijo o tem, kaj se dogaja v slovenskih hotelih na področju ekologije. Rezultat je bil porazen. Samo četrtina ljudi, ki vodi slovenske hotele, je vedela, kaj je ekologija. Za večino je ekologija pomenila samo stroške ali marketing. Na ministrstvu za gospodarstvo so se odločili, da bodo izvedli več let trajajoči program osveščanja. Organizirali so brezplačne delavnice, upoštevali so ugotovitve iz ankete, ki so med drugim pokazale, da bi se več kot polovica hotelov odločila za okoljski znak, če bi jim država povrnila denar. Od takrat ministrstvo vsako leto objavi razpis za povrnitev stroškov pridobivanja okoljskega znaka.

Za novi produkt moramo najti tudi nove goste in se repozicionirati. Včasih se zgodi nepričakovana promocija, kot je primer srečanja papeža in Melanie Trump. Naredila sta več za promocijo slovenskega turizma, kot bo letos uspelo STO-ju. Predlagam, da oba prosimo, ali jima smemo podeliti naziv ambasadorja slovenskega turizma.

Ne nazadnje moramo imeti dolgoročne strategije, ki preživijo vlade in ustvarjati nove priložnosti za medsebojno sodelovanje.

---

Sobo v hotelu lahko čistijo vsake tri dni, menijo zeleni turisti

dr. Emil Juvan, Turistica

Naše raziskave šestletnega mednarodnega dela na področju turizma so pokazale, da potencial, ki smo ga primarno iskali na področju zelenega turizma, ne funkcionira. Najprej se moramo vprašati, kaj zeleni turizem sploh pomeni. Ena skupina turistov vidi zgodbo zelenega turizma kot turizma v naravi. Druga skupina ljudi, načeloma zelo majhen segment turistov, pa zeleni turizem vidi kjer koli, ne samo v naravi. Osnovni cilj takšnega turizma je čim nižji okoljski vpliv. Potencial prvega je neizmeren. Narava je vedno najpomembnejši motiv, ko izbiramo turistično destinacijo. Pri tem se pojavi izziv, povezan s konkurenčnostjo. Države, kot so Italija, Češka, Švica, imajo naravo kot primarni dejavnik v svojih trženjskih strategijah. Ali lahko konkuriramo tem državam? Potencial je, saj je trg z naravo izjemno velik. Izziv je, kako naravo, ki jo danes tržimo, s povečevanjem prihoda turistov ohranjati zeleno za prihodnje rodove.

Potencial drugega, ekološkega ali okolju prijaznega turizma je velik. Delimo ga lahko na dve obliki. Ena je, da turisti iščejo zgodbe, doživetja, ki imajo kljub temu, da gre za velike hotele, zabaviščne parke, nižji okoljski vpliv kot sicer. Druga oblika je, da turiste prepričamo, ko načrtujejo počitnice, naj izbirajo turistične proizvode, ki imajo že po naravi nižji vpliv na okolje.

Zeleni turizem oziroma okolju prijazen turizem praviloma dosega višjo ceno in praviloma znižuje stroške poslovanja. Kar sta dva ključna poslovna potenciala. Pozitivni učinek je tudi, da turistične vire ohranjamo na isti ravni, če jih celo ne izboljšujemo.

Pri okolju prijaznem vedenju turistov gre na eni strani za zavedno vedenje in na drugi strani za nezavedno zeleno vedenje. Pri zavednem turist določeno stvar, transport izbere zato, ker želi imeti manjši okoljski odtis. Nezavedno pa se dogaja brez predhodne misli na manjši okoljski odtis. Okoli 30 % turistov naključno izbere okolju prijazne destinacije, turistične proizvode. Približno 14 % vprašanih izbira turistične proizvode z okoljskimi znaki z namenom, da ohranjajo nizek okoljski vpliv. Približno 9 % ljudi se vključuje v sheme ogljične izravnave, ker želijo, da je okoljski vpliv njihovih počitnic čim nižji. Številke niso velike, zato je to področje velik izziv. Trženje okolju prijaznega turizma zaenkrat ne kaže velikega trženjskega potenciala. Kljub temu je potencial v mednarodni populaciji. 54 % ljudi namreč izraža nezadovoljstvo nad tem, da želijo biti okolju prijazni, vendar tega ne zmorejo – ne najdejo pravega hotela, prevoza, aktivnosti in zato preživijo počitnice na klasičen način. Potencial je, kako tem turistom pomagati. 20 % ljudi bi bilo pripravljenih spremeniti svoj način preživljanja počitnic, da bi bili okolju bolj prijazni. Da bi zmanjšali število počitnic, je odgovorilo 11 % ljudi, približati preživljanje počitnic bliže kraju bivanja 14 %, spremeniti vedenje na sami destinaciji približno 30 %, način prevoza na destinacijo 14 %, izbirati okolju prijazne turistične ponudnike pa približno 22 % anketiranih.

Na podlagi pripravljenosti turistov, da spremenijo svoje vedenje, smo se v zadnjih dveh letih z ekipo usmerili v eksperimentalne študije med slovenskimi turističnimi ponudniki. Turisti želijo spodbudo k okolju prijaznemu ravnanju in ugotavljali smo, kakšne spodbude bi lahko delovale. Lahko jih spodbujamo z informacijo, velik potencial je prostorska ureditev restavracije, tudi z atmosfero, prijetno glasbo, vonjavami. S tem na nezavedni ravni spreminjamo vedenje turistov v okolju bolj prijazno. Lahko gre tudi za kompenziranje. 40 % turistov se je v enem hotelu s štirimi zvezdicami odločilo za opcijo, da se jim soba ne čisti tri dni. S tem se privarčuje pri stroških, pri porabi vode, elektrike, kemikalij. Rezultati so manj stroškov poslovanja, manj vplivov na okolje, boljši ugled, zadovoljstvo gostov, edinstvena tržna pozicija in tudi kredibilnost.

Najprej pa moramo ugotoviti, kakšen je naš ekološki vpliv. V enem slovenskem hotelu se je samo na zajtrkih v 62 dneh nabralo za 1 tono in 300 kilogramov užitnih prehranskih odpadkov. Odgovornost hotela je, da deluje bolj ekološko. Slovenijo lahko v smislu zelenega repozicioniramo na trgu tako, da nagovarjamo ponudnike in destinacije ter da to, kar govorimo, tudi živimo.

---

Pomembno je »kapiranje« za dan slovenske potice v Londonu

Dr. Janez Bogataj

V Sloveniji še nismo vzeli kulinarične ali gastronomske diplomacije, če se izrazim po šolsko. Če bi Slovenija že vstopila v kulinarično ali gastronomsko diplomacijo, je njen velik delež pomemben tudi za turizem in za zelena prizadevanja. Če bi imeli privzgojeno, kaj bi morali storiti takoj, ko sta papež in gospa Trump uprizorila šov s potico? Če bi znali v Sloveniji hitro reagirati, bi čez deset dni v Londonu na Trafalgar Squaru pripravili veseli dan slovenske potice. Iz Slovenije bi tja poslali samo dva informatorja in enega šoferja, ki bi peljal potice. Eden bi potice rezal, drugi bi bil turistični informator. Tega se nisem jaz spomnil, spomnil pa sem se primera, kako je Tajska reagirala pred nekaj leti. Naredili so tajski dan na Trafalgar Squaru, nato so naslednjih šest mesecev merili turistične učinke na Tajskem. Za 80 % se je povečal obisk britanskih turistov na Tajskem …

Zeleno pomeni veliko več kot zeleno naravno okolje. Zeleno kot pozitivno pomeni najbolj žlahtne povezave med človekom in njegovim naravnim in kulturnim okoljem. V tem odnosu se vse vzajemno dopolnjuje, kjer nihče ne dela škodo drugemu. V samem začetku je bil turizem izrazito pozitivno zeleno naravnan. Motivi prvih turistov so bili poleg gospodarskih tudi izrazito zeleni. Povezani so bili z drugačnimi načini preživljanja prostega časa. Ekonomsko bogato meščanstvo si je v okviru turizma zaželelo tudi nekaj zelenega na krožnikih. Iskali so alternativnosti v prehrani – hišno, lokalno, sezonsko. To je to, kar danes kot veliko znanost dajemo iz predalov in mislimo, da smo odkrili nekaj novega. Na začetku turizma se je dogajalo nekaj, kar nam še danes ne uspeva in si pogosto le želimo. Zeleno kot negativno je lahko povezano ali s posameznikom ali z določenimi dejavnostmi in pojavi. Na področju negativnih zelenih pojavov in dejavnosti je vsebinska paleta zelo velika. Nekaj primerov: mednarodne motoristične poti po Sloveniji, gorsko kolesarstvo, ki je sicer pozitivno, ima pa veliko negativnih posledic, kot so razrite poti, kjer gre za agresije na naravno okolje. Tudi razkorak med lokalno in t. i. eko hrano, pretiravanje z učnimi in drugimi gozdnimi potmi, zanemarjanje nepremične kulturne dediščine in njena nestrokovna vključenost v turizem do te mere, da je nezanimiva za turiste. Zeleno v turizmu Slovenije ali zeleni turizem Slovenije je veliko več kot brezkončno poudarjanje sonaravnega in trajnostnega.

Na številnih področjih bomo morali v prihodnje odločno in hitro vstopati. Kulinarika in gastronomija ponujata Sloveniji in njenemu turizmu možnost razpoznavnosti. Ne potrebujemo kopij globalnih atrakcij. Vedno moramo biti tako dobri, kot da imamo 100 Michelinovih zvezdic. Bolj kot kopiranje je pomembno »kapiranje«, tudi vsega tistega, kar bi moralo biti zeleno. Do prave razpoznavnosti in sprememb ne bomo prišli z zelenim prebarvanjem, ampak z načinom razmišljanja in turističnega delovanja. To moramo dokazati z dejanji, s turističnimi vsebinami in proizvodi.

---

Certifikate za nastanitve bi morali prečistiti in poenotiti

Tatjana Orhini Valjavec, MOP

Okoljsko označevanje nam lahko veliko pove, a lahko povzroči tudi veliko zmede za povpraševalca, turista, potrošnika. Okoljski znaki so ekonomski instrument okoljske politike in jih uporabljamo za spodbujanje zelenih izdelkov, ponudnikov. Gre za prostovoljno odločitev. Ni regulacije, razen na področju energetike, ki bi zapovedovala, da mora nekdo pridobiti kakšen znak. Gre za uskladitev z vnaprej določenimi merili in cilji, ki naj bi jih nosilci dosegali. Določajo jih neodvisne organizacije, spremljajo pa neodvisni preveritelji. Poznamo več sistemov okoljskega označevanja. Gre za sistematizacijo po ISO klasifikaciji, na podlagi katere poznamo tri okoljske znake, in sicer tipa I, II in III. Znaki tipa ena temeljijo na presoji vplivov življenjskega cikla izdelka na okolje. So zelo zanesljivi znaki, ki povedo, da gre za okoljsko učinkovit kakovosten izdelek. Znaki tipa dva so predvsem informativne okoljske izjave oziroma prostovoljne deklaracije, ki si jih nadenejo proizvajalci, uvozniki ali distributerji in svoj proizvod tržijo s tem znakom. Ti znaki niso neodvisno preverjeni in potrošnik se mora odločiti, ali jim bo verjel ali ne. Znaki tipa tri se uporabljajo predvsem za proizvode v gradbeništvu, so neodvisno preverjeni, merila in okoljska ocena so izdelani s strani certifikacijske agencije. So zaupanja vredni znaki.

Pomembno je, da za odločitev o pridobitvi okoljskega znaka stoji vodstvo. Dobri okoljski znaki naj bi za potrošnika pomenili kakovostne, zanesljive, razumljive informacije in mu pomagali pri dobri izbiri. Pomeni tudi prihranek zaradi manjše rabe energije, daljše uporabe. Okoljskih znakov v turizmu je ogromno, zato potrošniku ni lahko. Obstaja preko 400 okoljskih znakov, na področju turizma več kot 100.

Pri okoljskih znakih je najpomembnejše, da za njimi stojijo transparentni kriteriji. Potrošnik, ki kupi izdelek s certifikatom, turist, ki obišče turistično kmetijo z okoljsko marjetico, mora dobiti ponudnika, ki se zaveda svoje odgovornosti in ima strategijo povezano s svojim okoljskim vplivom. Tako tudi načrtuje svoje dejavnosti. Potrebno je tudi aktivno izobraževati zaposlene o politiki podjetja in informirati gosta. Evropska unija ima vzpostavljen lasten znak za okolje, to je okoljska marjetica. V EU poteka kar 50 % svetovnega turizma, kar je velik pritisk na dokaj majhno območje. Okoljski znak pridobitelja zavezuje k nenehnim aktivnostim, nenehnemu izboljševanju in k prenavljanju strategije varstva okolja.

Kakšna je prihodnost označevanja? Potrebno je razmisliti, kako zasnovati sistem, da okoljskih znakov ne bo vedno več, saj to potrošnika zmede in nanj lahko vpliva negativno. Potrebno je najti skupno točko sodelovanja, kar spodbuja shema Slovenia Green. V krožnem gospodarstvu je eno temeljnih načel deljenje in širjenje informacij. Potrebno bi bilo prečistiti in poenotiti certifikate in oznake za različne nastanitve, da se iz poslovnega pristopa, kako zmanjšati stroške, preide na okoljsko označevanje kot marketinški pristop. Na področju okoljskega označevanja gre velikokrat za lažno komuniciranje, pri čemer se poudarja ena sama lastnost, ne pove pa se ostalega.

---

Lahko prenočite na seniku, novost je apitu