| Okoljski menedžment v občini | | Tanja Pangerl | |
| Trajnostne države ni brez trajnostnih mest. Vlaganje v trajnostni razvoj je že običajen del slovenskih občin – od infrastrukture, prometa, prostorske ureditve do gospodarstva in turizma. Tudi v Mestni občini Slovenj Gradec želijo privlačno, konkurenčno in zeleno mesto. Kot je povedal župan mestne občine Andrej Čas, njihov strateški cilj »Privlačno mesto« ponazarja nadgradnjo razvoja mesta. Zlasti bodo upoštevali željo mladih, ki se po študiju želijo preseliti v Slovenj Gradec. Veliko pozornost namenjajo ozelenjevanju javnih površin in urejanju povezav med urbanim delom mesta in zelenim zaledjem. Glede gradnje 3. razvojne osi pa se nadejajo, da bi se po napovedih ministrstva za infrastrukturo lahko pričela konec leta 2019. | |
V letu 2015 ste sprejeli trajnostno urbano strategijo mesta Slovenj Gradec za obdobje 2015-2030. V njej ste opredelili tri glavne strateške cilje: da je Slovenj Gradec privlačno, konkurenčno in zeleno mesto. Kako jih boste dosegli, s katerimi razvojnimi ukrepi?
Slovenj Gradec je že danes privlačno, konkurenčno in zeleno mesto. To so kvalitete našega bivalnega okolja, ki jih želimo razvijati in plemenititi tudi v prihodnjih letih. Ohranjanje in dvigovanje privlačnosti bivanja je ključna za nadaljnji uspešen razvoj mesta. S strateškim ciljem »Privlačno mesto« posebej mislimo na mlade, ki se po študiju želijo preseliti v Slovenj Gradec.
Prednostne usmeritve?
Razvojnih ukrepov je več. Izboljšanje dostopa do socialnih in neprofitnih stanovanj. Potem oblikovanje novih zelenih javnih odprtih površin v mestu in povečanje privlačnosti obrečnega prostora. Želimo bolj prijazne stanovanjske soseske, izboljšanje infrastrukture za ranljive skupine in predvsem poživiti mestno jedro. Strateški cilj bomo dosegali predvsem z reaktivacijo prostih, slabo izkoriščenih oziroma degradiranih površin znotraj mesta.
Za to bodo potrebne naložbe?
Seveda, zagotoviti moramo dovolj privlačnih lokacij za investitorje, ponuditi možnost najema proizvodnih prostorov, pri tem pa v prvi vrsti izkoristiti notranje potenciale mesta. Nadgraditi in povezati obstoječe podporno okolje za podjetja in podjetnike z uvajanjem sodobnih oblik podpornih storitev in večjim povezovanjem gospodarstva in visokega šolstva.
V mestnih občinah sprejemate prometne strategije zaradi drugačne mobilnosti.
Prebivalci mesta zaradi majhnosti že sedaj uporabljajo zelene oblike prevoza, v prihodnje pa bomo prometno ureditev mesta še bolj prilagajali tej skupini uporabnikov. Mirujoč promet bo trajnostno vkomponiran v celoten sistem mesta, s čim manjšim vplivom na javne zelene površine. Za potovanja znotraj regije bomo javni potniški promet približali čim širšemu krogu uporabnikom in ne zgolj šolarjem. V zeleni viziji mesta tudi vsi trije vodotoki ne predstavljajo več ovire v komunikaciji med mestnimi območji, temveč z obrežji in premostitvami predstavljajo točke povezovanja. Pri investicijah v javne objekte bodo vsi projekti zasnovani na načelih energetsko učinkovite gradnje. Nadaljevali bomo z energetsko sanacijo stanovanjskih sosesk, pri zagotavljanju vira energije za toplovodno omrežje pa bomo postopno prešli na čiste obnovljive vire.
Kako boste zagotovili finančna sredstva?
Finančna sredstva za izpeljavo naštetega so zagotovljena s črpanjem sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), sredstev iz dogovora za razvoj regij in lastnih proračunskih sredstev občine.
S čim bi lahko potrdili, da je mesto Slovenj Gradec zeleno mesto in s katerimi ukrepi, projekti postajate zeleno mesto? Kako imate urejen okoljski menedžment v občini?
Prostorsko kvalitetne sestavine zelenega sistema mesta so zeleni obroč okrog starega mestnega jedra, zelena vrata, mislim na vstopno zožitev v slovenjgraško dolino na severu in na južni obvoznici, obvodne ureditve, točkovna zelena jedra, kot so otroška igrišča, športno rekreacijske površine, vegetacijski in reliefni robovi mesta ter urejanje povezav med urbanim delom in zelenim zaledjem. Poleg planiranja novih parkovnih površin ima mesto velik potencial za razvoj javnih zelenih prostorov še naprej v urejanju obrečnega pasu vodotokov Mislinje, Suhodolnice in Homšnice. Ker so bili v mestu vsi vodotoki pretežno protipoplavno regulirani zgolj tehnično, jih skušamo sedaj približevati ljudem s pospešenim sajenjem obvodne vegetacije, urejanjem sprehajalnih poti in premostitev, obvodni prostor pa programsko bogatimo tudi s postavljanjem novega parkovnega pohištva.
Slogan, ki ste ga zasnovali v okviru vaše trajnostne urbane strategije, je »Ubranost bivanja«. Kaj želite z njim sporočiti?
Pri oblikovanju slogana smo se osredotočili na dejstvo, da želimo s trajnostno urbano strategijo v prihodnosti nadgraditi bivanjsko kakovost, ki jo naše mesto že ponuja svojim prebivalcem, pa tudi obiskovalcem. Skladno z rezultati ankete menimo, da je le harmonija, ubranost strokovnih podlag z željami in pričakovanji prebivalcev pravi način za dodatno izboljšanje bivalnih pogojev v našem mestu. Simbol z drevesom, vpetim v urbano obliko, ponazarja željo po večji vpetosti zelenega okolja v urbani prostor mesta. S tem sledimo ciljem slogana.
Leta 2013 se je vaša mestna občina pridružila Konvenciji županov z zavezo zmanjšanja emisij CO2 za vsaj 20 % do leta 2020 glede na leto 2005. Kako vam uspeva dosegati ta cilj?
Podobno kot v ostalih mestnih občinah tudi v MOSG v ukrepe zelenega trajnostnega razvoja vlagamo veliko sredstev. Cilj konvencije županov želimo izpolniti. Ali nam bo to do leta 2020 uspelo, je še prezgodaj reči. Komunalno podjetje SG postopoma uvaja pogon na CNG ali LNG, stisnjen ali utekočinjen zemeljski plin, prav tako intenzivno nameščamo polnilnice za e-vozila in spodbujamo prehod na e-mobilnost v javnem sektorju. Zmanjšanje emisij v prometu delno doseženo z ukrepi trajnostne mobilnosti in z večjo razširjenostjo car-sharinga. Največji prispevek k zmanjšanju emisij pa pričakujemo zaradi že izvedenih in načrtovanih ukrepov učinkovite rabe energije. Izboljšanje toplotne zaščite stavb je v MOSG izvedeno že na več kot 80 % večstanovanjskih stavb.
Koroška regija je ena izmed regij, ki razvija predelovalne dejavnosti. Kako je gospodarstvo vaše občine vpeto v trajnostni razvoj mesta in regije, koliko je programov prehoda v zeleno gospodarstvo?
Koroška kljub strukturnim spremembam zadnjih let za razliko od drugih regij ohranja značaj tipično predelovalno usmerjene regije. Predelovalne dejavnosti ustvarijo tri četrtine prihodkov regije, njihov delež pa je med največjimi v državi. Gospodarsko podobo regije v največji meri kroji nekaj velikih družb, ki sicer številčno predstavljajo le slaba 2 % vseh podjetij, ustvarijo pa več kot četrtino prihodkov in zaposlujejo nekaj manj kot 40 % vseh zaposlenih. Pomembna značilnost koroškega gospodarstva je tudi izrazita izvozna usmerjenost. K slovenskemu izvozu regija prispeva preko šest odstotkov. Najmočnejša mobilnost delavcev znotraj regije je med mesti Slovenj Gradec-Dravograd-Ravne na Koroškem-Prevalje. Podjetja v občini so izvozno usmerjena. Zato morajo že sedaj izpolnjevati stroge okoljevarstvene standarde, uvajanje okolju prijaznejših tehnologij in načela krožnega gospodarstva.
Slovenj Gradec je bil leta 2016 uvrščen med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Kaj je botrovalo temu uspehu in s katerimi inovativnimi pristopi sledite smernicam trajnostnega turizma?
Za pridobitev srebrnega priznanja v okviru zelene sheme slovenskega turizma (Slovenia Green) smo morali preveriti skladnost s približno 100 kriteriji in kazalniki, ki so opredeljeni v shemi. Kriteriji pokrivajo področja okolja, narave, kulture, socialne klime in poslovanja turističnih podjetij. Na vseh teh področjih ima naša mestna občina dobro urejeno organizacijsko strukturo delovanja. Posebej pozitivno so bili izpostavljeni projekti ločevanja odpadkov, urejenost parkov in vodnih obrežij, varčna javna razsvetljava, skrb za socialo ter lepo urejeno mestno središče, ki je ohranilo arhaično izvirnost in velik del prvinske lepote. Trajnostni shemi sledimo tudi z aktivnostmi, kot je na primer sprejetje novih načrtov ukrepanja v primeru naravnih in drugih nesreč, nova celostna prometna strategija ter nov občinski prostorski načrt. Po pridobitvi srebrnega znaka zelene destinacije je predvsem pomembno, kako bomo ta načela trajnostnega turizma uvedli v prakso. Smernice trajnostnega turizma bodo glavna vsebine nove strategije razvoja turizma, ki je v pripravi.
Eden izmed izzivov vašega mesta in Koroške regije je javni potniški promet in boljše cestne povezave, kamor spada tudi izgradnja 3. razvojne osi. Kje so ključne pomanjkljivosti cestnega omrežja vašega mesta in kako rešujete problematiko javnega prevoza? Kako daleč ste v pogovoru z vlado glede možnosti za začetek gradnje prve faze?
Največje težave se pojavljajo na državnem cestnem omrežju, ki poteka preko naše občine, saj je bilo v preteklih letih zaradi varčevalnih ukrepov dokaj malo investicij na tem področju. Stanje se je v zadnjem času izboljšalo. Več se vlaga v investicijsko vzdrževanje na glavnih državnih in regionalnih cestah. Bistvene investicije, ki si jih želimo izvesti z upravljavcem državnih cest v naslednjem obdobju, so rekonstrukcija ceste proti Podgorju z izgradnjo pločnika, nadaljevanje obnove in rekonstrukcije ceste na Kope, izgradnja krožnega krožišča v Šmartnem in v Pamečah, rekonstrukcija ceste na odseku Slovenj Gradec – Otiški vrh in umestitev južne obvoznice. Obstaja realna možnost, da bi se odkupi zemljišč za potrebe gradnje 3. razvoje osi lahko pričeli že to pomlad, gradnja pa bi se lahko pričela konec leta 2019.
