| Zeleno in bivalno okolje | | Urška Košenina | |
| Prednost zelenih sten in streh je veliko, vendar zelena arhitektura šele postaja zaželeni element bivalne kulture. Kupci se redko odločajo za zeleno ureditev predvsem zaradi cene. Tudi zakonodaja ni pisana v prid zelenim streham. Razen v Ljubljani. V tujini je zanimanja veliko več, skoraj vsaka novogradnja ima že del zelene infrastrukture. V sodelovanju z Biotehničnim centrom v Naklu in partnerji iz tujine pripravljajo v podjetju Humko tudi nov kurikulum za srednje šole in fakultete, ki bo poučeval o urbanem vrtnarstvu. Več o zeleni arhitekturi in o poslovni usmeritvi podjetja Humko je povedal njegov direktor Tomaž Čufer. | |
V zadnjem obdobju je v Sloveniji vse več zanimanja za vrtičkarstvo in vrtnarjenje. Tudi v občinskih strategijah trajnostnega razvoja postajajo zelene površine in zelene ureditve izziv. Koliko se vam to pozna v poslovanju?
Smo sistemski dobavitelji celotnih rešitev zelene infrastrukture in dobavljamo predvsem gospodarstvu, nekaj tudi javnim ustanovam. Prodaja se povečuje, vendar počasi, saj je še vedno veliko uporabe navadnih materialov ali cenejših izvedb, kot so uporaba vrtne zemlje ali samo mlete opeke na strehi. Namesto zadrževalno drenažnih plošč se uporabljajo čepasta folija ali tanki sistemi ozelenitve, ki so poleti več ali manj presušeni, ker nimajo zadostne vodne kapacitete.
Kako bi opredelili zeleno arhitekturo, saj je to vaš posel?
Zelena arhitektura ima dober potencial, seveda z omejitvami, ki so značilne za Slovenijo. Pri nas recimo nadzornik spremeni projekt zelene strehe v peščeno streho, projektirani zeleni projekti se izvajajo minimalno. Večina projektov zunanje ureditve se na koncu prilagodi v minimalistično izvedbo. Slednje se dogaja samo pri nas, še v hrvaški Istri ni tega.
Kakšne so prednosti zelenih vertikalnih sten, kakšno tehnologijo uporabljate in kakšno je tržno zanimanje za ta vaš patent?
Prednosti zelenih sten so v zmanjšanju toplotne obremenitve mest, čiščenju zraka, biološki diverziteti, zmanjšanju hrupa, izboljšani mikroklimi, psihološkem učinku, čiščenju sive vode in zadrževanju meteorne vode v mestih. Še nekaj prednosti bi se našlo, kot je recimo povečana samooskrba, če bi gojili zelenjavo in zelišča, več delovnih mest.
Zelene strehe so že nekaj časa izziv več proizvajalcev, tudi vaš. Zakaj so zelene strehe pomembne za bivalno okolje in kako pogosto se kupci odločajo zanje? Ali zakonodaja podpira namestitve zelenih streh?
Učinki zelenih streh so podobni kot pri zelenih stenah, le da strehe niso vidne. Njih opazijo samo stanovalci nad nivojem zelene strehe. Kupci se zelo poredko odločajo za zelene strehe, ker so dražje, v preteklosti in tudi še danes rade spuščajo, če hidroizolacija ni narejena kvalitetno. Premalo je dobre prakse, kjer bi se investitorji navdušili nad zeleno arhitekturo. Zakonodaja ni pisana v prid zelenim streham, izjema je Ljubljana, kjer so obvezne pri določeni večji površini zgradbe. Vendar se tudi tu predpis da obiti.
V tujini se udeležujete različnih sejmov. Kako je v tujini z zeleno arhitekturo v primerjavi s Slovenijo? Za katere vaše izdelke je na tujem največ povpraševanja?
V tujini je zanimanja in projektov veliko več. Praktično vsaka novogradnja ima že del zelene infrastrukture in je to največji izziv arhitektov. Pri tem prednjačijo severne države Evrope, Amerika, Kanada, Singapur in seveda Dubaj ter njegove bogate sosede. Začetek zelene arhitekture je bil na Japonskem, kjer je to tudi del njihove kulture in odnosa do okolja. V tujino prodamo največ panelov za zelene stene Soft Shell, vendar ne gre za velike količine. Do sedaj smo izvozili okrog 1.600 m2. Na Hrvaško vozimo veliko naših Vulkahum substratov za zelene strehe in zelena parkirišča, tudi zasajanja dreves je veliko.
Ste partner projekta VERTICAL PLANT LIFE, ki postavlja nov kurikulum za srednje šole in fakultete, ki bo poučeval o urbanem vrtnarstvu. Nam lahko poveste kaj več o vsebini kurikuluma, kdo sodeluje v projektu in kakšen je cilj projekta? Kateri del pokrivate vi?
Projekt je prijavil Biotehnični center Naklo in je usmerjen predvsem v zelene stene. Tehnični in teoretični strokovni del pokrivamo mi z našimi sistemi. Del kurikuluma pišemo pri nas, del pa Univerza Greenwich. Biotehnični center Naklo koordinira projekt in ureja celotno dokumentacijo ter končni kurikulum. Pri projektu sodelujeta še AC Terra iz Groeningna in Hadlow College iz Velike Britanije. Kurikulum obsega celoten proces planiranja, projektiranja, izvedbe in vzdrževanja zelenih sten. V ta namen smo tudi postavili dve zeleni steni na Biotehničnem centru Naklo, ki služita kot učni pripomoček. Cilj projekta je slediti razvoju zelene infrastrukture v izobraževanju in pripraviti študente na nove programe in poklice prihodnosti.
