Sodelovanje lokalnih skupnosti in gospodarstva pri trajnostnih projektih
| Avtorica: Tanja Labohar |
Trajnostni premiki zahtevajo sodelovanje. To spoznavajo tudi občine, ki k projektnemu sodelovanju na nekaterih področjih vabijo podjetja. V tujini je nekaj navdihujočih primerov. V Sloveniji so tovrstna partnerstva še v zametku. Najdlje je Ljubljana, ki že nekaj let vzpostavlja dobro prakso sodelovanja na različnih področjih. A ni več sama. Čeprav gre večinoma še za manjše projekte, tudi nekatere druge občine pogumno stopajo na pot sokreiranja dodane vrednosti. Občine menijo, da so podjetja v veliki meri odzivna pri vključevanju v trajnostne projekte občin predvsem kot zunanji partnerji ali deležniki. Kljub temu pa je s strani podjetij malo samoiniciativnih pobud za vključevanje v trajnostne projekte lokalnih skupnosti. V nadaljevanju navajamo nekatere trajnostne projekte občin in njihove načine sodelovanja s podjetji.
Generalna sekretarka Jasmina Vidmar poudarja, da je cilj Skupnosti občin Slovenije (SOS) skozi različne aktivnosti in pobude spodbujati povezovanje med občinami in podjetji ter ustvarjati sinergije med njimi za doseganje trajnostnih ciljev. Organizirajo tematska usposabljanja, delavnice in konference, kjer se izmenjujejo dobre prakse in spodbujajo občine k ustvarjanju partnerstev z gospodarstvom. Občine seznanjajo tudi z možnostmi za uporabo javno-zasebnega partnerstva in drugih oblik javno-zasebnega sodelovanja pri izvajanju trajnostnih projektov.
Programi SOS s področja trajnostnega razvoja vključujejo sodelovanje s podjetji v omejenem obsegu. Največkrat sodelujejo pri pripravi izobraževalnih vsebin z vidika zagotovitve strokovnjakov na različnih področjih ter prikazu dobrih trajnostnih praks doma in v tujini. A tudi pri prijavah skupnih razvojnih projektov v sklopu evropskih programov za lokalne skupnosti. Pri tem v sodelovanju z gospodarstvom na področju trajnostnih praks izpostavljajo projekt CirCE. V tem okviru so izdelali priporočila občinam za trajnostni turizem v smeri krožnega, to je projekt Info-Geothermal. Pri njem se osredotočajo na ukrepe za povečano in energetsko bolj učinkovito rabo termalne vode za pridobivanje geotermalne energije. Pri projektu CircularPSP gre za pospeševanje digitalnega prehoda v krožno gospodarstvo.
Za sodelovanje je več priložnosti kot ovir
V Skupnosti občin Slovenije ugotavljajo, da je trajnostni razvoj predvsem strateško naravnan. Izdelava strateških dokumentov, kot so Lokalni energetski koncepti in Trajnostne urbane strategije, predstavlja enega izmed pogojev pridobivanja nepovratnih sredstev in je bolj ali manj obvezna.
Med aktivnejše občine na področju trajnostnega razvoja SOS uvršča Kranj (projekt E-mobilnost, CityCircle, projekt Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030), Novo mesto (krožno javno naročanje in projekt NovIKrog), Luče (energetska samooskrbnost in projekt Compile), Ajdovščino (projekt Ozelenitev javnih površin v Ajdovščini in njeni okolici in donacija podjetja Pipistrel), Ljubljano in Velenje (strategije razogljičenja mest in projekt Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030).
Glede sodelovanja občin s podjetji v Skupnosti občin Slovenije zaznavajo več priložnosti kot ovir. Za občine je dobrodošlo, da so pri nagovarjanju deležnikov iz gospodarstva ciljno usmerjene in pri tem natančno vedo, katere storitve ustrezajo njihovim potrebam. Slednje jim predstavlja tudi svojevrsten izziv. Večje občine imajo navadno več zaposlenih, večinoma tudi učinkovitejše delovne procese. Zato pri svojem delu potrebujejo specifično podporo zunanjih partnerjev iz gospodarstva. Manjše občine z manjšo kadrovsko opolnomočenostjo potrebujejo več celovitih in strokovnih rešitev. Pri obeh deležnikih, občinah in gospodarstvu, se tako odpirajo priložnosti za rast in razvoj, krepitev lokalnih skupnosti ter prenos znanja, ki se kaže v prihranku časa in javnih financ.
Dobre prakse občin in podjetij, Ljubljana zelo prepoznavna
V Mestni občini Ljubljana že vrsto let uspešno sodelujejo z družbo BTC City. Z njo delijo vizijo zelenega, čistega, uspešnega in do vseh prijaznega mesta. Trajnostni razvoj Ljubljane je od leta 2007 prinesel največ sprememb predvsem na področju trajnostne mobilnosti, kjer uspešno sodelujejo s ponudnikom električnih koles Nomagom, ki dopolnjuje sistem BicikeLJ. Širitev mreže samopostrežnega sistema izposoje BicikeLJ je omogočil zasebni investitor Ikea. Trenutno je v sistemu 840 koles in 84 postaj ter velja za enega najbolj uspešnih sistemov JCDecaux na svetu. Od začetka delovanja sistema, ki je bil vzpostavljen v okviru javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Europlakat, je bilo opravljenih že več kot 10,6 milijonov izposoj koles. Druga podjetja, ki so prav tako pripomogla k trajnostni mobilnosti in širitvi mreže BicikeLJ, so še Hofer, Lidl, Supernova, Butan plin, družba Lek in drugi. V zaprtem delu mestnega jedra je za vse, ki težje hodijo, na voljo sedem električnih vozil Kavalir. Leta 2016 so sklenili sodelovanje z zasebnim podjetjem AvantCar, ki ima v svojem sistemu souporabe vozil izključno avtomobile na električni pogon.
Najbolj prepoznaven ukrep in dobra praksa na področju trajnostne mobilnosti je uvedba ter širitev območja za pešce v mestnem središču. Evropski projekt SmartMOVE, ki ga vodi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), se osredotoča na spodbujanje podjetij k upravljanju mobilnosti in zaposlenih k izbiri trajnostnih načinov potovanja na delo. K sodelovanju so pristopili tudi Ikea Slovenija, BTC in UKC Ljubljana. S pomočjo koordinacije projektnega partnerja GoOpti pa so med februarjem in aprilom 2023 vsak dan od domačega praga do delovnega mesta v BTC City ali UKC in domov, brezplačno, s kombiji prepeljali preko 100 zaposlenih iz občin Trzin, Mengeš, Radomlje, Domžale, Komenda, Kamnik in Kranj.
V projektu krožnega gospodarstva, kjer sodelujejo z družbo Lek, so povezali dve različni dejavnosti – farmacijo in energetiko. Odvečno toploto v obliki parnega kondenzata, ki jo v svojih procesih družba Lek ne more več izkoristiti, prevzema Energetika Ljubljana in jo umešča v sistem daljinskega ogrevanja. S tem sta oba partnerja omogočila znižanje letne emisije CO₂ zaradi prihranka goriv za 1.000 ton. Leta 2017 so s konzorcijem družb Petrol in Resalta podpisali prve koncesijske pogodbe za izvedbo projekta Energetska obnova Ljubljane, ki je med najuspešnejšimi tovrstnimi projekti v Evropi. V okviru posameznih faz so doslej skupaj prenovili že 82 objektov, od tega 47 celovito in 35 delno. V času trajanja projekta se bo skupaj prihranilo več kot 400.000 MWh energije, kar predstavlja več kot 80.000 ton ekvivalenta CO₂. To je vrednost, ki jo prečisti približno 3,2 milijona povprečno velikih dreves oziroma približno 8.000 hektarjev gozda.
V Mestni občini Ljubljana izpostavljajo tudi projekt »Podjetno nad izzive«, ki ga s pomočjo države in EU izvaja RRA LUR. Namenjen je spodbujanju podjetništva. Med pomembnimi projekti je mednarodno sodelovanje s podjetjem Corwin, ki v okviru nove avtobusne postaje gradi Vilhario, najbolj trajnostno in tehnološko najbolj napredno poslovno stavbo, ki je kot prva poslovna stavba v Sloveniji prejela najvišji mednarodni trajnostni certifikat – LEED Platinum.
Projekt NoviKrog in Strategija za mlade
Mestna občina Ptuj je z namenom povečanja trajnostne mobilnosti na kolesu uredila površine za kolesarje na Rogozniški cesti in regionalne kolesarske povezave v Spodnjem Podravju. Med trajnostno naravnane projekte uvrščajo še Prenovo Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami ter Strategijo trajnostnega razvoja in trženja turizma v Mestni občini Ptuj 2023‒2029, ki bo vodilo za trajnostni razvoj turizma. V ospredje postavljajo Strategijo privabljanja investitorjev v Podravsko regijo, Strategijo razvoja lokacij in upravljanja poslovnih con v MOP. To med drugim vključuje tudi področje trajnostnega razvoja in širitev poslovnih con (zelena polja) ter razvoj inovativnega in trajnostno naravnanega okolja za zagonska podjetja. Spodbudna je Strategija za mlade v občini Ptuj za vzpostavitev dolgoročnega podpornega okolja za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti v mestu. Mestna občina Ptuj vsako leto prav tako sofinancira projekte podjetnikov preko Javnega razpisa za dodelitev pomoči za spodbujanje razvoja podjetništva. V okviru razpisa med drugim sofinancira materialne in nematerialne investicije, samozaposlitve, odpiranje novih delovnih mest, zaposlovanje mladih, sofinanciranje komunalnega prispevka, zagon inovativnih podjetij in drugo.
V Mestni občini Novo mesto med pomembnejše projekte prištevajo projekt NoviKrog. S podporo Norveškega finančnega mehanizma razvijajo konkretne primere krožnega gospodarstva in krožnega javnega naročanja. Intenzivno delajo tudi na trajnostni mobilnosti in izgradnji ustrezne infrastrukture, kot sta dve novi brvi za pešce in kolesarje v Kandiji in Irči vasi. Dodatno dimenzijo sodelovanja vidijo pri inovativnih razvojnih priložnostih, kot je urbani inkubator za robotiko in tehnologije pametnega mesta UrbaNMakerspace, ki bo letos zaživel na podlagi sodelovanja s podjetniško iniciativo in start-upi.
Od Čebelarskega mozaika do edinega čebelarskega regijskega centra
Leta 2021 se je Mestna občina Krško vključila v Zeleno shemo slovenskega turizma in leto pozneje prejela znak Slovenia Green Destination Gold. Lokalna skupnost projektno sodeluje s podjetjem Kostak, d. d. pri ustanovitvi Centra za ravnanje z odpadki, ki je temeljni sistem za ločeno zbiranje odpadkov. Sveže – Okusno – Lokalno je projekt, ki povezuje kmetije, odkupovalce sadja in zelenjave ter gostince. Cilj projekta Čebelarski mozaik je ureditev edinega čebelarskega regijskega centra in povezovanje deležnikov na področju čebelarstva, izobraževanja, turizma, kulturne dediščine ter vzpostavitev novih inovativnih medenih izdelkov in storitev. Podjetja se v trajnostni razvoj občine vključujejo tudi preko projekta 9 ka. Z njim želijo šolarje navdušiti za tehnična področja in podjetništvo ter okrepiti možnost njihove kasnejše zaposlitve. Mestna občina Krško izpostavlja podjetniški inkubator kot podporno okolje za podjetništvo na regijski ravni ter projekt Urbano načrtovanje mesta. V sodelovanju z mladimi projektanti in urbanisti snujejo in načrtujejo revitalizacijo mesta v duhu trajnostnega razvoja. Občina želi vključiti podjetja v trajnostne projekte s povabili na javne razpise o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in z natečaji zelenega javnega naročanja. Največ aktivnega vključevanja zaznavajo s strani javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Krško in podjetje Kostak, d. d.
SOPOREM gradi velike sončne elektrarne
Med ključnimi projekti Mestne občine Koper s področja trajnostne mobilnosti je zaprtje starega dela jedra za motoriziran promet. Spodbujajo uporabo javnega potniškega prometa, zato je v občini več P+R parkirišč. Celodnevno parkiranje stane le dva evra, v ceno pa je vključena tudi vozovnica za javni potniški promet. Upokojencem, invalidom in vojnim veteranom nudijo brezplačni mestni avtobusni prevoz in brezplačni prevoz po starem mestnem jedru za ostale občane. V Kopru je dostopna storitev izposoje električnih skirojev podjetja Bolt. V kratkem bodo na voljo tudi električni skiroji ponudnika Kvik. Med večjimi projekti trajnostne mobilnosti je nekaj več kot 2,4 milijona evrov vredna vertikalna mobilna povezava med obmorskim pasom v Žusterni in Markovim hribom. Načrtovani so projekti za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije s postavitvijo več sončnih elektrarn. V okviru projekta Soporem, v katerem poleg Mestne občine Koper sodelujeta še Luka Koper in norveško podjetje Greenstat, bosta postavljeni sončni elektrarni v pristanišču in na parkirni hiši P+R Sonce. Občina načrtuje tudi vzpostavitev namakalnega sistema za razvoj pogojev trajnostnega kmetijstva z upoštevanjem klimatskih sprememb.
Z namenom vzpostavitve pogojev za razvoj trajnostnega turizma se je občina lotila projekta vzpostavitve Vstopne točke za raziskovanje Kraškega roba in zelenega podeželja. V sklopu projekta bo zgrajen dobrih 323 kvadratnih metrov velik objekt, ki bo obsegal razstavni prostor, multimedijsko točko z informacijami o turistični ponudbi območja, razgledno ploščad z daljnogledom in tržnico lokalnih istrskih okusov. Mestna občina Koper je zgradila ključne pogoje za razvoj podjetništva, kot so obrtne cone. Preko zunanjih institucij oziroma izvajalcev skrbi za podjetniško svetovanje in podporno okolje mladim podjetnikom. Podjetjem pomaga z dodeljevanjem nepovratnih sredstev za spodbujanje in ohranjanje razvoja kmetijstva in podeželja ter ribištva. V okviru garancijske sheme za podjetništvo Mestna občina Koper ponuja podjetnikom ugodnejše pogoje za pridobitev kreditov (ugodnejša obrestna mera, kredit brez zavarovanja oz. hipoteke). Na osnovi pobud delujočih podjetij občina pristopa k pripravi potrebnih prostorskih aktov, ki omogočajo razvoj obstoječih gospodarskih dejavnosti.
Kranj je evropska destinacija odličnosti
Mestna občina Kranj je za uspešne prakse zelenega prehoda in strategije za spodbujanje trajnostnega turizma prejela mednarodno nagrado evropska destinacija odličnosti 2023. Leta 2021 je odprla Center trajnostne mobilnosti, ki je namenjen obveščanju prebivalcev in obiskovalcev o prednostih trajnostne mobilnosti ter podpori kolesarjem. Konec leta 2020 je Mesta občina Kranj v sodelovanju javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Vizije mobilnosti začela projekt E-mobilnost. Vključuje menjavo vozil z notranjim izgorevanjem z e-vozili, in sicer za potrebe občinske uprave, javnega podjetja in javnih zavodov. Med pomembne projekte prištevajo še energetsko sanacijo stavb, in sicer prenovo 30 objektov v zadnjih petih letih. Pri tem iz Mestne občine Kranj navajajo, da pri energetskih sanacijah stavb država za dodelitev nepovratnih sredstev oziroma subvencij pogojuje vključitev zasebnega kapitala v višini vsaj 50 odstotkov. To pomeni aktiven angažma občine pri iskanju zasebnih vlagateljev. Za povečanje energetske neodvisnosti občine želijo leta 2024 zgraditi med 10 in 15 novih sončnih elektrarn.
Kot zanimiv trajnostni primer Mestna občina Kranj predstavlja javno-zasebno partnerstvo z Jamskim laboratorijem Tular. Gre za Informacijski center SOS proteus. Namenjen je varstvu človeške ribice v rovih pod starim Kranjem, kjer vsa sredstva od vstopnin v celoti namenijo raziskovanju in varstvu človeške ribice. Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec si je v svojih dveh mandatih zastavil cilj zasaditi 1.000 dreves, od tega jih je v prvem mandatu že bilo zasajenih 700. Trajnostno je naravnana tudi organizacija dogodkov. Po Evropi pa odmeva trajnostni kulinarični dogodek Kranjska dolga miza, ki ga organizira Zavod za turizem in kulturo Kranj že tretje leto zapored. Za mizo za 100 ljudi strežejo lokalni kuharski mojstri, uporabljajo lokalne sestavine, pije se voda iz pipe, sledi se konceptu zero waste (družba brez odpadkov). Na dogodku se meri ogljični odtis, prostor, kjer dogodek poteka, pa je energetsko samooskrben.
V Celju Centralka, v Velenju strategija turizma
V Mestni občini Celje so v sklopu trajnostne mobilnosti uvedli javni najem koles (Kolesce) in linijski mestni promet (Celebus) v sodelovanju s podjetjem Nomago. V sodelovanju s podjetjema Telekom Slovenije in Margento v mestu gradijo varno kolesarsko infrastrukturo v sklopu projekta Mreža kolesarskih povezav v Mestni občini Celje. Občina bo uvedla osrednjo mestno aplikacijo in kartico Centralka za vzpostavitev informacijskega podpornega okolja, ki bo uporabnike nagovarjal k izbiri trajnostnega načina premagovanja razdalj ter optimizirano uporabo osebnih vozil za manj prometnih obremenitev v mestu. Pred časom so začeli uresničevati projekt Ureditev Ekonomsko-poslovne cone Trnovlje jug, v sklopu katerega se neposredno vključujejo podjetja s trajnostnimi ukrepi. S pobudo Mestne občine Celje pa je bil izpeljan projekt energetske sanacije osmih javnih objektov v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Energetika Celje.
Mestna občina Velenje kot ključni projekt navaja sprejetje Strategije razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju za obdobje 2022-2027. Z nadgradnjo razvoja turizma lahko pomembno prispevajo k uspešnemu prestrukturiranju premogovne regije. Nova strategija razvoja turizma Šaleško dolino izpostavlja kot trajnostno in zeleno destinacijo. Prav tako je sprejela Trajnostno urbano strategijo – TUS 2030. Druge zelene priložnosti Mestna občina Velenje vidi v zeleni preobrazbi daljinskega ogrevanja, energetski sanaciji stavb, spodbujanju krožnega gospodarstva in podnebni nevtralnosti. Občina pri svojih projektih vključuje gospodarstvo preko delavnic, anket in intervjujev.
Kolektivna blagovna znamka Blejski lokalni izbor in zero waste
Občina Bled kot ključni projekt trajnostnega razvoja izpostavlja kolektivno blagovno znamko Blejski lokalni izbor, ki jo je Javni zavod Turizem Bled uvedel na pobudo gospodarstva. V okviru projekta želijo doseči mreženje med lokalnimi ponudniki, izpostaviti prepoznavnost rokodelskih izdelkov, pridelkov in živilskih izdelkov ter gastronomskih posebnosti in njihovih ponudnikov na območju podeljevanja pravice do uporabe KBZ BLS. Znamka Blejski lokalni izbor po treh letih delovanja povezuje 43 ponudnikov ter ponuja 190 izdelkov, jedi in storitev. Trgovina Na kilo, ki je zasnovana kot trgovina brez embalaže, je primer dobre prakse, s katero krepijo mrežo proizvajalcev. V trgovini so na voljo izdelki več kot petnajstih ponudnikov. Bled je že več let član projekta Družba brez odpadkov in ima tudi prvi hotel v Sloveniji, ki je nosilec certifikata zero waste. Po presoji organizacije Mission Zero Academy sta občini Bled in Gorje postali prvi evropski certificirani občini zero waste. Občina Bled v sklopu projekta Podjetniška kavica (RAGOR) posebno pozornost posveča podjetniškemu usposabljanju ter spodbujanju podjetništva in poklicnega uveljavljanja na območju Zgornje Gorenjske. Z zagotavljanjem novih znanj in izkušenj se udeležencem pomaga do boljših položajev na trgu dela ter k uspešnejšemu poslovanju njihovih podjetij. Delavnice pokrivajo področja marketinga, prodaje, digitalizacije, računalniške pismenosti, promocije zdravja na delovnem mestu ter osebnostne rasti na poslovnem področju. S projektom Ustvarjalni podjetnik (RAGOR) pomagajo lokalnim ustvarjalcem pri prvih korakih na poti podjetništva. S seznanitvijo in ureditvijo ustreznih statusov, organiziranjem delavnic ter z omogočanjem prodaje se sodelujočim ustvarjalcem pomaga k večji prepoznavnosti, pridobitvi novih znanj ter možnostim novih zaslužkov. S projektom skrbijo tudi za ohranjanje in promocijo lokalnih izdelkov ter tradicionalnih obrti. V Medgeneracijskem centru Vezenine Bled vsako prvo sredo v mesecu deluje tudi Slovenska poslovna točka (SPOT). Njen namen je podjetnikom približati dostop do brezplačnih registracij, sprememb in svetovanj s področja podjetništva.
Tudi podjetja vidijo priložnosti
V podjetju Helios TBLUS, ki je član globalne skupine KANSAI HELIOS, so še posebej povezani s skupnostjo v Domžalah, kjer so sponzor košarkarskega kluba Helios Suns. Prav tako pa večkrat organizirajo ali pristopijo k dobrodelnim projektom. Zadnjega so izvedli v začetku junija ob svetovnem dnevu kolesarjenja. Organizirali so dobrodelno akcijo »S kolesom v službo za dober namen«, v kateri so sodelavci skupno prevozili 3000 kilometrov, podjetje pa je Zvezi prijateljev mladine Domžale za socialno ogrožene družine doniralo za prav toliko kvadratnih metrov notranje zidne barve. Prepričani so, da sta dobro sodelovanje in odnos z lokalnimi skupnostmi na vseh lokacijah podjetij skupine KANSAI HELIOS odgovornost in priložnost. V prihodnje želijo v lokalnem okolju spodbuditi še več projektov. Zato so v Helios TBLUS v sredini junija gostili županjo Domžal mag. Renato Kosec in oba podžupana, Mateja Primožiča in Boruta Ernestla. Govorili so o možnostih sodelovanja in o prihodnjih načrtih podjetja ter možnih stičnih točkah z občino.
V podjetju Spar Slovenija so v marcu 2023 podprli Mariborski Mbajk – sistem souporabe koles – pri razširitvi mreže svojih postaj. Omogočili so gradnjo enega izmed novih postajališč s kolesi za izposojo ter s tem prispevali k trajnostni mobilnosti v Mariboru. V okviru svoje ekološke kampanje Razmišljaj EKOlogično v sodelovanju s Slovensko potapljaško zvezo (SPZ) že od leta 2017 podpirajo potapljače pri čiščenju slovenskih voda. Letos so skupaj izvedli že 30. čistilno akcijo Blejskega jezera. Jezero in brežine so očistili za skoraj pol tone odpadkov. Pri 32. čiščenju Ljubljanice pa so odstranili skoraj tono odpadkov. Že 6. leto zapored podpirajo projekt Kuhnapato, ki mlade spodbuja k obujanju tradicionalnih receptov in trajnostni kuhariji s čim manjšim oziroma ničelnim ostankom hrane. V okviru projekta To smo mi neprestano poglabljajo odnose s svojimi dobavitelji, ki jih spodbujajo k trajnostno naravnani pridelavi hrane in povečujejo odkup slovenskih pridelkov in izdelkov.
V Pivovarni Laško Union izvajajo poslovno strategijo EverGreen. V skladu z njihovo trajnostno strategijo ‘Varimo boljši svet – dvignimo letvico 2030’ se usmerjajo k ohranjanju okolja, družbeni trajnosti in odgovorni potrošnji.
Pokazatelj pomembnosti vpetosti in sobivanja z lokalnim okoljem je sodelovanje s skupnostjo pri projektu Srčni utrip lokacije Union. Lepilo tega projekta je prav sodelovanje podjetja, Mestne občine Ljubljana, predstavnikov stroke in lokalne skupnosti. Na pobudo Pivovarne Laško Union so v sklopu tega projekta skupaj s Fakulteto za arhitekturo in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani sodelovali pri raziskavi urbanističnih, arhitekturnih in trajnostnih potencialov območja Pivovarne Union v Ljubljani. Kot pomemben projekt izpostavljajo bodočo mestno pivovarno Union, ki bo skupaj s Pivnico Union in muzejem predstavljala novoustanovljeni center odličnosti Union. Tako bodo še naprej razvijali znamko Union in s tem ponudili celovito izkušnjo piva v ambientu, ki bo v harmoniji s svojim okoljem.
Tesne vezi pletejo tudi s predstavniki lokalne skupnosti v Laškem, ki pomembno sodeluje pri kreiranju zgodbe blagovne znamke Laško že skoraj 200 let. Največji projekt in investicijski zalogaj s širšim družbenim vplivom je tradicionalni Festival Laško Pivo in cvetje, ki je letos doživel že 58. izvedbo.
Ljubljanske mlekarne so se vključile v EMAS
Ljubljanske mlekarne z lokalno skupnostjo sodelujejo na področju humanitarne pomoči in z negovanjem dobrih sosedskih odnosov s skrbno in sistematično obravnavo morebitnih pritožb in pohval lokalnih skupnosti. S sponzorstvi in donacijami podpirajo številne projekte na humanitarnem področju, vlagajo v izobraževanje, znanost, kulturo in šport, saj so partner Olimpijskega komiteja Slovenije in številnih vrhunskih športnikov. Med pomembnejšimi projekti, ki poteka že več kot desetletje, je oskrbovanje varnih hiš, materinskih domov in kriznih centrov po vsej Sloveniji. Na letni ravni jim podarijo okoli 30 tisoč litrov Alpskega mleka. Skupina Lactalis, katere del so Ljubljanske mlekarne, je leta 2022 sprejela politiko korporativne družbene odgovornosti, ki temelji na treh stebrih (podnebje in ogljični odtis, embalaža in krožno gospodarstvo ter dobrobit živali). Znotraj tega si je opredelila konkretne trajnostne cilje do leta 2025 oziroma 2033. Nekatere od teh, na primer pri deležu reciklabilnih materialov v embalaži, je največja slovenska mlekarna že presegla.
Še posebej so ponosni na projekt krožnega gospodarjenja. Ljubljanske mlekarne so namreč leta 2021 postale prvo slovensko podjetje, ki je zaprlo interno snovno zanko odpadne embalaže Tetra Pak. V proizvodnem procesu nastaja ostanek odpadne embalaže, ki ga ločeno zberejo, v papirnici pa iz embalaže izdelajo reciklirani higienski papir, ki ga nato naročajo za interno uporabo. S projektom utrjujejo svojo strateško usmeritev skrbi za okolje v okviru blagovne znamke družbene odgovornosti S posluhom za jutri. So tudi imetniki certifikata za uveden sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001) in so se kot prvo slovensko živilsko-predelovalno podjetje vključili v sistem EMAS, ki spodbuja primernejše ravnanje z okoljem in obveščanje javnosti o vplivih njihove dejavnosti na okolje.
Vsako leto ob svetovnem dnevu čiščenja izvedejo sodelavci Ljubljanskih mlekarn čistilno akcijo v okviru iniciative skupine Lactalis, ki spodbudi 85.000 sodelavcev po vsem svetu, da se pridružijo svetovnemu gibanju za ohranjanje planeta nevladne organizacije Let’s Do It World. Dodatno sodelujejo z lokalno skupnostjo v obliki prenosa znanja vedoželjnim dijakom in študentom različnih študijskih smeri, sprejemajo pa tudi pobude s strani lokalne skupnosti.
Sodelovanje lokalnih skupnosti in gospodarstva je v evropskem prostoru obrodilo nekaj inovativnih zelenih praks. Med evropskimi mesti izstopa Kobenhavn, ki ga je leta 2021 globalno medijsko podjetje TimeOut proglasilo za najbolj trajnostno mesto na svetu. Mesto je znano po izjemni kolesarski infrastrukturi, ki obsega 546 km kolesarskih poti, vključno s 60 km kolesarskih super avtocest. Vzpostavili so sistem daljinskega hlajenja, kjer črpajo hladno vodo iz pristanišča in s tem prihranijo do 70 % energije v primerjavi s tradicionalno klimatsko napravo. Na strehi stare avtomobilske dražbene hiše so uredili ekološko kmetijo ØsterGRO. Tamkaj pridelano hrano tudi prodajajo in pripravljajo v svoji restavraciji. Mesto se lahko pohvali z najčistejšo elektrarno na svetu (CopenHill), kjer pridobivajo energijo iz odpadkov, ki hkrati služi kot urban rekreacijski center z bujnim naravnim parkom, smučiščem, pohodniško potjo, najvišjo plezalno steno na svetu in okoljsko izobraževalnim središčem.
