Že letos standardi, ki bodo uvedli več reda med izvajalci – EOL 110

Mag. Emil Šehič. Foto: Boštjan Čadej

V desetletju delovanje je ZEOS zbral in obdelal 54.432 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (OPBA) ter odpadnih nagrobnih sveč (ONS). Kolikšen del teh odpadkov ste lahko reciklirali ali predelali v Sloveniji?

V Sloveniji se v celoti obdelujejo le odpadne nagrobne sveče. Ostala dva odpadkovna toka se delno ali v celoti obdelujeta v tujini. Za OEEO ter OPBA zahteva obdelava tehnološko zahtevno opremo, da se zagotovijo standardi predelave in zahtevane stopnje recikliranja ter predelave. V celoti se v tujini obdelajo plinske sijalke, prenosne baterije in akumulatorji, hladilno-zamrzovalni aparati ter katodne cevi monitorjev ter TV aparatov.

Za kakšne količine gre?

V letu 2015 je bilo v drugih državah EU obdelano 35 % od celotne količine zbranih odpadkov v skupni shemi ZEOS. V tem primeru gre predvsem za nevarne odpadke, zato je potrebno pridobiti dovoljenje za čezmejno premeščanje. Postopek pridobivanja dovoljenja je dolgotrajen in družbo zaradi finančnih jamstev stroškovno obremenjuje. Pogosto smo zaradi dolgotrajnosti administrativnega postopka primorani odpadke začasno skladiščiti. Na splošno je precej slabe volje med deležniki v procesu ravnanja z odpadki. Žal smo odvisni od predelave odpadkov v tujini, saj v Sloveniji zaradi manjšega potenciala določenih vrst odpadkov investicije niso ekonomsko upravičene. Vsekakor je potrebno te postopke poenostaviti in prilagoditi potrebam gospodarstva.

A ZEOS je dober zbiralec, saj ste v letu 2015 zbrali 6,3 kg OEEO na prebivalca in močno presegli cilje RS, ki bi morala zbrati 4 kg na prebivalca. Presegli ste že cilj po novi Uredbi o OEEO. Vendar podatki o zbranih količinah OEEO po regijah v državi kažejo na velike razlike. Vzhodni del države kaže visoko ozaveščenost, na primer 9,92 kg na prebivalca v mariborski regiji, zasavska komaj 3,94, ves zahodni del pa pod 5 kg na prebivalca. Zakaj? Kako bo Slovenija realizirala nove cilje iz lani sprejete uredbe?

Z doseženimi zbranimi količinami smo lahko zadovoljni tudi v primerjavi z ostalimi državami članicami EU. Učinkovitost zbiranja je z njimi povsem primerljiva, čeprav so te države v večini s procesom ločenega zbiranja in izvajanjem podaljšane odgovornosti proizvajalcev pričeli leta pred nami. To pomeni, da smo v Sloveniji izbrali pravilna izhodišča v zakonodaji. Hkrati so ključni proizvajalci ter uvozniki EE opreme prepoznali svoje okoljske obveznosti ter jih rešujejo. Kljub dobrim rezultatom pa je v prihodnje pomembna predvsem trajna stabilnost vzpostavljenega procesa zbiranja. Opažamo, da je ta zelo odvisna od vrednosti sekundarnih surovin. Če je vrednost večja, se pojavi sivi trg zbiralcev in obratno. To in stopnja ozaveščenosti posameznikov, podjetij, zbiralcev in infrastruktura ločenega zbiranja pri izvajalcih javne službe so ključni vzroki za razlike v zbranih količinah OEEO po posamezni regiji. Je pa res, da je potrebno opazovati daljše obdobje kot eno leto, saj na uspeh vplivajo tudi posamezne regijske ozaveščevalno zbiralne akcije.

Vendar so cilji zbiranja ambiciozni.

Nova zakonodaja je res ambiciozna. A cilje bomo lahko dosegli le skupaj z ostalimi deležniki procesa. Še vedno se precej teh odpadkov evidentira kot odpadna pločevina, dodatno jih kar 8 %, po naši raziskavi, konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Določene komponente se zaradi njihove vrednosti nelegalno odstranjujejo, del pa se seveda kopiči v gospodinjstvih. Tudi s strani odgovornih v državni administraciji mora priti do omenjenih podjetij in posameznikov jasen signal, z ukrepi vred, da je to nedopustno. Hkrati je potrebno dosledno spoštovati izvajanje podaljšane odgovornosti proizvajalcev s strani vseh nosilcev skupnih shem, ki so jih le ti pooblastili in jih financirajo. Iz poročil ostalih nosilcev skupnih shem OEEO v preteklih letih je namreč jasno razvidno, da so bili večinoma premalo aktivni. Zanašali so se le na učinkovitost procesa zbiranja OEEO s strani družbe ZEOS. S tem nam je bila seveda kot nosilcu skupne sheme v preteklosti povzročena gospodarska škoda. Če bomo želeli cilje v državi doseči, bomo morali omenjene probleme reševati skupaj. Predvsem pa hitreje in učinkoviteje.

Kateri del vaše mreže ločenega zbiranja OEEO in OPBA je, če ocenjujete rast v zadnjih letih, najučinkovitejši? Ali se pri izvajalcih javnih služb, kot kažejo podatki za nekatere druge odpadke, zbrane količine zmanjšujejo? Kje se je pokazala največja rast, ki jo ugotavljate za leto 2015?

Nedvomno je mreža zbiranja OEEO najučinkovitejša pri izvajalcih javnih služb. Zberejo dobro polovico vseh zbranih količin. Vendar so rezultati iz leta v leto boljši. Ocenjujemo, da je to posledica naših pogostejših odvozov in naložb v infrastrukturo, še bolj pa zglednega sodelovanja z večino izvajalcev javnih služb. Poudarim naj tudi permanentno ozaveščanje potrošnikov. A povečujemo prevzemanje tudi pri gospodarskih družbah. Iz leta v leto opažamo boljše rezultate v regijskih akcijah, ki jih organiziramo skupaj z izvajalci, lokalnimi šolami ter medijskimi sponzorji. Leto 2015 je bilo glede zbiranja tovrstnih odpadkov uspešno. Vremenskih nevšečnosti je bilo malo, gospodarska kriza je popustila.

Omenili ste vrednotenje potrošnikov. Za katero obliko ločenega zbiranja se najraje odločajo in kako se kaže večja ozaveščenost?

Dobrih rezultatov zbiranja OEEO ter OPBA nedvomno ne bi bilo brez dobre ozaveščenosti potrošnikov. Še večja bi bila ob usklajenem in proaktivnem ozaveščanju pri ostalih skupinah odpadkov. Zavedamo se, da je potrebno infrastrukturo prevzemanja odpadkov prilagoditi potrošniku. To nam je potrdila raziskava, ki smo jo izvedli v prijavi ozaveščevalnega projekta na fundacijo LIFE. Pokazala je, da si potrošniki želijo oddajanja OEEO čim bližje domu. Zato smo že v lanskem letu poleg možnosti oddajanja OEEO ter OPBA v trgovine, šole in zbiralnice pričeli s postavljanjem uličnih zbiralnikov na t.i. eko otoke. Ti so namreč potrošniku najdostopnejši in najvidnejši. Prvi rezultati so zelo dobri, zato bomo s postavljanjem nadaljevali še v letošnjem in prihodnjem letu. Tudi v tem se kaže visoka stopnja ozaveščenosti potrošnikov.

Največ kritičnih vprašanj pri ravnanju z odpadki se nanaša na izvajanje načela podaljšane odgovornosti proizvajalcev. So premiki? Vi širite seznam zavezancev.

Nesporno dejstvo je, da evropska okoljska zakonodaja pri posebnih tokovih odpadkov, kot je OEEO, OPBA, promovira načela podaljšane odgovornosti proizvajalcev. V zakonodajnem svežnju o krožnem gospodarstvu iz decembra 2015 je pri implementaciji te odgovornosti Komisija EU poudarila ključno vlogo shem razširjene odgovornosti proizvajalcev. Spodbudno je, da je MOP pri sprejetju Uredbe o OEEO (Ur.l. št. 55/2015) avgusta lani del minimalnih zahtev za delovanje shem v Uredbo že vključil. Vendar je potrebno zakonodajne akte zahtevam direktiv EU še dodatno prilagoditi. Za doseganje visoko zastavljenih ciljev zbiranja in obdelave ni dovolj le prevzem odpadka, ampak tudi sistematično ozaveščanje vseh deležnikov, investiranje v infrastrukturo za prevzemanje odpadkov, implementiranje standardov obdelave odpadkov in še kaj. Dobre prakse na tujem so lahko zgled.

Na kaj mislite?

Na to, ali se bo Slovenija odločila prepustiti ravnanje s posameznim tokom posebnih odpadkov več nosilcem skupnih shem za eno kategorijo odpadkov. V tem primeru je potrebno vzpostaviti zelo jasna merila, nadzor in sankcioniranje. V nasprotnem trpi in bo še naprej trpela kvaliteta okoljske storitve, težje bo doseči cilje in urediti področje odpadkov. V Sloveniji imamo na področju implementacije skupnih shem ravnanja z odpadki ter podaljšane odgovornosti ogromno izkušenj. Implementirani so bili različni modeli pri odpadni embalaži, odpadni EE opremi, odpadnih baterijah in akumulatorjih, izrabljenih motornih vozilih, odpadnih zdravilih, svečah, gumah. Ne dvomim, da iz teh izkušenj ne bi znali teh modelov še izpopolniti, tako dosegati okoljske cilje, izboljšati gospodarsko klimo in učinke na okoljskem področju. Premiki torej so. Proizvajalci to vedno bolj prepoznavajo. Naš seznam zavezancev in pristopnikov v skupni shemi ZEOS se vztrajno daljša.

Zanimajo me vaše mednarodne povezave. Vključeni ste v mednarodno združenje WEEE Forum in tako lahko spoznavate izkušnje drugih držav. Kaj bi morala storiti EU za učinkovitejše ravnanje z odpadki kot viri? Kaj lahko dajo enotni standardi pri ravnanju z OEEO pri zbiranju, logistiki in obdelavi?

Članstvo v mednarodnem združenju WEEE Forum nam veliko pomeni. Ne le izmenjave praks, ampak tudi sodelovanje v projektih, ki jih sicer sami ne bi mogli izvajati. Vzpostavili smo orodje za spremljanje in poročanje o doseženih stopnjah recikliranja in predelave. Izvedli smo raziskave na področju recikliranja stekel katodne cevi ekrana. Prav tako smo vzpostavili model spremljanja in primerjalnih analiz učinkovitosti med posameznimi državami in shemami razširjene odgovornosti proizvajalcev. Vključujemo se v pripravo področne okoljske zakonodaje, pri čemer je pomemben interes proizvajalcev pri sprejemanju predpisov na ravni EU.

Gospodarstvo je prav do zakonodaje zelo kritično.

Razumljivo. Predpisi so ključni za učinkovitost ravnanja z odpadki. EU komisija je pri tem razumevajoča in sledi operativnim procesom. V predpise vključuje bistvene zahteve, ki jih poda industrija. Res pa je, da so spremembe in prilagoditve zakonodaje pogosto prepočasne. Pripravo standardov, ki jih omenjate, je preko programa LIFE financirala EU komisija. Projekt je bil nagrajen kot najboljši LIFE projekt 2013, nosilec projekta pa je bilo združenje WEEE Forum. V Sloveniji jih je potrebno uvesti že letos. Naši izvajalci ravnanja z OEEO so v fazi presoje ali pa so že bili ocenjeni. Skladnost procesa s standardi bo prinesla bistveno več reda med izvajalci. Pripomogli bodo k pogojem za investicije v infrastrukturo obdelave ter pripomogli k onemogočanju nelojalne konkurence na vseh nivojih procesa ravnanja z OEEO.

Kako je s sivo ekonomijo pri ravnanju z OEEO?

Siva ekonomija na področju zbiranja in ravnanja z OEEO je nedvomno precejšen problem pri zagotavljanju zakonskih ciljev. Po podatkih projekta CWIT, ki ga je koordiniralo združenje WEEE Forum, je v Sloveniji v skupnih shemah zbrano, in se o tem poroča, le 35 % generirane OEEO, 34 % teh odpadkov ni evidentirano, 8 % jih potrošniki zavržejo med mešane komunalne odpadke. Kar 23 %, predvsem bele tehnike, se procesira skupaj s kovinskim odpadom. Ti deleži se spreminjajo predvsem glede na vrednosti sekundarnih surovin, stanja gospodarske rasti, ozaveščenosti, urejenega odvoza z zbirnih točk in infrastrukture prevzemanja. Storili bomo vse za izboljšave tega procesa.
Uvajanje standardov, širitev prevzemnih točk za potrošnike, sistematično ozaveščanje, zgledno sodelovanje z izvajalci javnih služb ter seveda nadzor državnih organov, vse to bo problem v prihodnje zmanjšalo.

Pred časom ste bili zelo kritični do razširjenosti »prostostrelcev«?

Proizvajalci, ki vede ali ne vede ne izpolnjujejo ali se izogibajo obveznosti, ki jim jih nalaga zakonodaja po načelu razširjene odgovornosti proizvajalcev, predstavljajo drugim proizvajalcem nelojalno konkurenco. Njihovi izdelki namreč niso obremenjeni s tem okoljskim stroškom. Razlika med prijavljeno (FURS) in neprijavljeno količino opreme skupnim shemam, ki jo proizvajalci dajejo na trg RS, je okoli 8%. Res je, da gre tudi za napake pri poročanju. Vendar je nedopustno, da odstopanja so. Družba ZEOS intenzivno spremlja t.i. »prostostrelce«, jih informira o njihovih obveznostih ter jih vključuje v shemo proizvajalcev. Pomagamo urediti njihov status. Seveda se pojavljajo vedno znova tudi nova podjetja, reorganizacije podjetij. Zato smo na tem področju zelo aktivni. Verjamemo, da bi k popolni rešitvi tega problema pripomogla tudi sprememba zakonodaje na področju poročanja in registracije zavezanca. Hkrati pa bi bil več kot dobrodošel poostren nadzor tistih, ki so dejavnost registrirali pri FURSu in niso registrirani pri ARSU, ne le tistih, ki imajo vse zgledno urejeno.