| ODEM GIZ in embalaža | | |
| V sistemu ravnanja z odpadno embalažo se pojavlja nov (stari) igralec: ODEM GIZ. To gospodarsko interesno združenje je pred več kot desetletjem vzpostavljalo sistem, ki že nekaj časa vodeni in vsi udeleženci nestrpno pričakujejo, kdaj bo MKO končno poslal v javnost spremenjeno Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in morda začel urejevati zmedo, ki že nekaj časa vlada na trgu. A zakaj je nenadoma oživel ODEM GIZ? Na vprašanje sta odgovorila Matej Oset, Skupina Pivovarna Laško, in Gregor Cerar, sekretar združenja. | |
Nekaj časa ODEM GIZ ni bil prepoznavno dejaven, čeprav je nastajalo v sistemu ravnanja z embalažo več vrzeli, ki so neposredno zahtevale odgovor gospodarstva. Kaj vas je spodbudilo, da razmišljate o intenzivnejši dejavnosti?
Glede na trenutno stanje na področju embalažnih shem in na neurejenost sistema kot celote smo kot okoljsko odgovorne gospodarske družbe ponovno prevzeli pobudo z namenom, da imamo kot zavezanci svoj glas pri komunikaciji z MKO in da skupaj z resornim ministrstvom uspemo vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem ravnanja z odpadno embalažo.
Katere probleme v ravnanju z odpadno embalažo postavlja gospodarstvo v ospredje in želi njihovo rešitev? Katere akcije ste realizirali v letu 2012?
Za gospodarstvo je zelo pomembno celostno reševanje problematike odpadne embalaže, kjer predvsem komunalna embalaža predstavlja velik problem zaradi neupoštevanja razporeditve tržnih deležev med posameznimi DROE. To je tudi predmet manipulacije pri določanju tržnih cen embalažnine, kar se izkorišča pri pridobivanju novih zavezancev.
Kakšen program dela si je zadal ODEM GIZ za to leto?
Gospodarsko interesno združenje za odpadno embalažo ali krajše ODEM GIZ je združenje proizvajalcev, uvoznikov in uporabnikov embalaže v Sloveniji. Leta 1999 ga je ustanovilo 5 velikih podjetij – zavezancev za odpadno embalažo: Pivovarna Union, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Coca-Cola in Tetra Pak. ODEM GIZ je imel ključno vlogo pri vzpostavljanju sistema ravnanja z embalažo in odpadno embalažo (OE) v Sloveniji, zato ves čas spremljamo dogajanje in problematiko na tem področju. Pri tem smo še posebej pozorni na vlogo in učinke, ki jih ima sistem ravnanja z odpadno embalažo na zavezance, saj so ključni financerji sistema.
Temeljni cilj delovanja ODEM GIZ je vzpostavitev okoljsko in finančno vzdržnega sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji. Ocenjujemo, da sta neurejenost in netransparentnost sistema doslej že povzročili negativne učinke predvsem za zavezance sistema. Zato si prizadevamo, da se zavezanci aktivno in odločno vključijo v oblikovanje ukrepov in rešitev, da preprečimo posredne in neposredne negativne učinke dosedanjega neustreznega sistema prav za zavezance. Dejstvo je, da ravnanje z OE vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zato bi moralo biti to področje normativno in transparentno urejeno predvsem za zavezance. Doseganje okoljskih ciljev na ravni države bi moralo biti povezano s pravilno zastavljenimi ekonomskimi vzvodi.
Na kaj mislite?
Ena izmed nalog ODEM GIZ-a je, da je sogovornik Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri sprejemanju zakonodaje in pri vzpostavitvi delovanja skupnega sistema za ravnanje z OE v pravnih okvirih, ki bodo zagotovili okoljsko in finančno vzdržnost sistema. Stanje na področju OE je v precejšnji meri neurejeno. Pojavljajo se nepravilnosti, nedorečenosti in ohlapnosti pri določitvi kriterijev za ustanavljanje družb za ravnanje z odpadno embalažo, zato bomo intenzivno spremljali to tematiko. Letos želimo predvsem okrepiti status in položaj ODEM GIZ-a, tako da razširimo število članov v Sloveniji, zatem pa se z njimi dogovorimo za prve in nujne korake, ki bodo omogočili aktivno vlogo pri oblikovanju sistema za ravnanje z OE.
Koliko članov ima GIZ ODEM in ali boste članstvo širili?
ODEM GIZ ima trenutno 8 članov, velikih slovenskih podjetij. Nedavno smo slovenskim zavezancem poslali dopis in povabilo k članstvu.
Kakšno je vaše stališče do embalažnine in kaj pričakujete od napovedane Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je v prvih rešitvah favorizirala komunalna podjetja?
Verjamemo, da bo MKO v sodelovanju z deležniki našlo prave rešitve pri oblikovanju končne verzije napovedane Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Poleg te uredbe pa bo za zavezance izjemo pomembna priprava in sprejetje nove Uredbe ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero se odlaša iz leta v leto. Pri oblikovanju te uredbe ima gospodarstvo, torej zavezanci kot ključni financerji sistema ravnanja z OE, pravico in dolžnost, da sooblikuje sistem ravnanja z OE. V njem mora imeti gospodarstvo možnost vpliva na transparentno in smotrno porabo sredstev iz naslova embalažnine.
Embalažnina mora odražati dejanske stroške ravnanja z odpadno embalažo. Prav zato želimo, da se gospodarstvo oziroma zavezanci za ravnanje z OE prek ODEM GIZ-a aktivneje vključijo v sodelovanje in sooblikovanje zakonodaje na področju ravnanja z OE. Zakonodaja je bistvena za zagotavljanje stabilnosti, transparentnosti ter okoljske in finančne vzdržnosti sistema.
S katerimi shemami bo sodeloval ODEM GIZ?
ODEM GIZ je združenje zavezancev: proizvajalcev, uvoznikov in uporabnikov embalaže v Sloveniji, zato bo sodeloval z vsemi shemami, kjer so ali bodo vključeni naši zavezanci.
