Zaslužimo si boljšo arhitekturo – 107

Tema letošnjega festivala Odprte hiše Slovenije je »Zdravje, dobro počutje in učinkovitost«. Kakšen objekt je zdrav in učinkovit?

Premalo se zavedamo vpliva, ki ga ima arhitektura na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Zdravo delovno in bivalno okolje sta ključna elementa trajnostne gradnje in razvoja. Zato bi se morali vsi, ki kakor koli vplivajo na gradnjo objektov, gre za odločanje o investicijah v nepremičnine, za javne in zasebne investitorje, projektante, proizvajalce, izvajalce, dobavitelje, vzdrževalce idr., zavedati posledic svojih odločitev pri gradnji ter vpliva stavb na zdravje ljudi. Javno zdravje ni le medicinsko vprašanje. Je izjemno kompleksen preplet politike, gospodarstva, kulture in čustev. Prav zato bi se morali bolj pozorno posvetiti vplivu arhitekture na javno zdravje.

Grajen prostor vpliva na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Hkrati je nosilec visoke kulturne vrednosti in narodne identitete, je generator ekonomskega in gospodarskega razvoja. Zato je pomembno, da razumemo arhitekturo in skupaj ustvarjamo, načrtujemo in strateško zasnujemo prostor, v katerem živimo.

Na festivalu so na ogled zasebni in javni objekti. Kateri objekti prevladujejo in kaj je tisti presežek oziroma posebnost, da so umeščeni med ogledne objekte? Po kakšnih kriterijih izbira strokovna žirija?

Na povabilo k oddaji predlogov realiziranih stavb, objektov, interierjev in prostorskih ureditev, ki je bil objavljen na spletni strani www.odprtehiseslovenije.org, je prispelo 93 prijav. Strokovni odbor jih je presojal z vidika arhitekturne in oblikovalske odličnosti stavbe, ureditve kot celote. Stavbe, ki jih želimo predstaviti, morajo imeti neko dodano vrednost za uporabnika in prostor. Pokazati morajo na trud tako investitorja kot projektantov.

Največ objektov na festivalu se nahaja v osrednjeslovenski regiji skupaj z glavnim mestom Ljubljano. Med predlogi je največ, četrtina stanovanjskih stavb in četrtina izobraževalnih objektov, sledijo poslovni, turistični, kulturni objekti in ureditve odprtega prostora. Najmanj je infrastrukturnih objektov. Festival je namenjen predvsem predstavitvi sodobne arhitekture, vsako leto pa odpremo tudi nekaj objektov, ki javnosti načeloma niso dostopni, a so zanimivi.

Velik odstotek prispelih predlogov, kar 90 %, ima urejen dostop za ljudi z oviranostmi, kar kaže na visoko zavedanje stroke o pomenu dostopnosti kakovostne arhitekture za vse ljudi. Težkim časom slovenskega gradbeništva navkljub nas je kakovost in odličnost, predvsem pa številčnost projektov letos prijetno presenetila in razveselila. Z veseljem jih bomo odprli za obiskovalce in s tem nadaljevali naše poslanstvo.

Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže Open House Worldwide. V Sloveniji festival deluje že sedem let. Kako je sprejet med slovenskimi prebivalci, predvsem pa, kaj daje stroki, obiskovalcem in gospodarstvu?

Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje že v 30 mestih po celem svetu. S tem nastaja največji globalni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi. Vsa mesta, ki sodelujejo na festivalu, so objavljena na povezavi www.openhouseworldwide.org. Koncept je bil ustanovljen leta 1992 v Londonu z namenom, da ljudem omogoči praktično izkušnjo v arhitekturi.

V Sloveniji festival deluje od leta 2010. Doslej smo odprli več kot 390 objektov, ki si jih je ogledalo skoraj 15.000 ljudi. Vedno večje zanimanje javnosti za oglede in naraščajoče število obiskovalcev na spletni strani ter izjemno zanimanje medijev za dogodek in njegove vsebine dokazuje, da ljudje potrebujejo kakovostne informacije in da so željni izkušenj.

Pred nakupom preizkušamo avtomobile, telefone, oblačila, nepremičnin, ki so ena naših največjih investicij v poslovnem ali zasebnem življenju, pa večinoma ne preizkušamo. Zato nimamo razvitih pravilnih kriterijev za vrednotenje nepremičnin ter za odločanje o gradnji, prenovi in vzdrževanju. S festivalom Odprte hiše Slovenije ter z našimi ostalimi dogodki, konferencami, izleti, vodenji, razstavami, ponujamo ljudem možnost izmenjave pravih informacij na drugačen način. OHS so namenjene tudi promociji stroke, proizvajalcev in dobaviteljev ter osebnemu in poslovnemu mreženju vseh zainteresiranih.

Pri stavbah kulturne dediščine prihaja do problemov pri rekonstrukciji tudi z vidika energetske prenove. Kako se arhitekti lotevate tovrstnih izzivov?

Kulturna dediščina je naše kulturno bogastvo, zato jo je potrebno ohranjati. Seveda pri tem naletimo na veliko predvsem tehničnih in ne nazadnje tudi finančnih problemov. Sama energetska sanacija lahko naredi veliko škode, kadar ni zasnovana celovito z vidika uporabe materialov, svetlobe, prezračevanja, toplotnega ugodja in akustike.

Kateri so ključni razvojni premiki v arhitekturi v zadnjih nekaj letih, saj so bile nekatere arhitekturne rešitve v javnosti sprejete kritično, češ da se ne prilagaja zelenim elementom gradnje in da ohranjanje naravnih virov ni dovolj upoštevano. Kje je položaj Slovenije v primerjavi z državami EU in širše? Ima Slovenija razvito zeleno arhitekturo?

Na Slovenskem in tudi drugod je bilo v zadnjih desetletjih zgrajenih izjemno veliko oziroma lahko bi rekli preveč slabih stavb in ureditev. Gradbena recesija je prišla v bistvu prepozno. Veliko prostora je degradiranega in stavbe bodo stale takšne več kot 50 let. Vendar, če pogledamo Odprte hiše Slovenije, lahko vidimo, da imamo v Sloveniji tudi lepo število kakovostne arhitekture. Slovenska arhitektura sodi v sam vrh svetovne arhitekture, kar dokazujejo številna mednarodna priznanja našim arhitektom. Je napredna, premišljena in se odziva na današnji čas.

Glede odpora ljudi na posege v prostor lahko po eni strani rečemo, da se ljudje vedno odzovejo na arhitekturo, saj zmoti ustaljenost. Pomislimo samo na reakcijo, ko je bil postavljen Eifflov stolp v Parizu. Bil je revolucija, brez katerega pa danes Pariza ne bi bilo. Če je arhitektura zasnovana premišljeno, je uporabna in upošteva tako človeka, kot naravo, svoje okolje, je finančno vzdržna med celotnim življenjskim obdobjem, potem je takšna arhitektura brezčasna in bo vedno aktualna, tudi če najprej zaradi svojih novosti ne bo sprejeta pozitivno.

V zadnjih dvajsetih letih se je v zahodnem svetu in tudi Sloveniji trajnostna – zelena gradnja iz nišnega segmenta razvila v novo poslovno gonilo. Vendar trendi kažejo, da nove trajnostne, učinkovite zelene stavbe ne bodo več dovolj. Vedno bolj se pričakuje, da bodo stavbe imele pozitivne učinke na zdravje, dobro počutje in učinkovitost ljudi. Prav tako pa bodo morale biti učinkovite z vidika stroškov porabe energije, naravnih virov, predvsem vode, pomembno bo njihovo vseživljenjsko varčno vzdrževanje. A nenazadnje, stavbe bodo morale postati zdrave.

Zakon o urejanju prostora zahteva pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in od občin pripravo trajnostnih urbanih strategij. Kakšna priložnost je to za arhitekturne ustvarjalce oziroma kako arhitekti upoštevate zahteve trajnostne gradnje, posebej z vidika materialov, in kateri so bistveni elementi kakovostne arhitekture?

Naše stališče do predlogov sprememb prostorske zakonodaje in sprememb zakona o graditvi objektov je, da si želimo, da bi zakonodaja zagotovila hitrejše postopke in preprečila degradacijo prostora. Žal pa kakovostne gradnje in urejenosti prostora noben papir ne more zagotoviti. V Sloveniji več kot 80 % strokovnjakov projektantov dela slabo arhitekturo, se prepušča željam investitorjev, ki o arhitekturi, gradnji in urejanju prostora nimajo ustreznega znanja. Zato je slovenski prostor degradiran in zelo uničen.

V raziskavi Healthy Homes Barometer je na podlagi 12.000 anketirancev izpostavljeno, da so za kakovost gradnje na prvem mestu odgovorni lastniki in investitorji. In dejstvo je, da bi morali biti le ti bolj ozaveščeni o tem, kaj pomenijo njihovi posegi v prostoru za zdravje, dobro počutje in učinkovitost uporabnikov ter kakšen vpliv imajo njihove stavbe na kakovost in vrednost lokacije. Menimo pa, da poleg zakonodaje tudi študij arhitekture v Sloveniji nujno potrebuje prenovo! Prav tako bi se moralo za arhitekte in ostale projektante uvesti obvezno strokovno izobraževanje.

Trenutna gradbena recesija pomeni tudi pomanjkanje pridobivanja izkušenj v stroki. Če ni naročil, ni ohranjanja načrtovalske in gradbene kondicije, stroka in gospodarstvo ne pridobivata izkušenj. Arhitektura, znanost in raziskave, industrija in politika morajo slediti kompleksnim strukturnim spremembam procesov v gradbeništvu. Uspešno prihodnost, ki bi zagotavljala zdrav, varčen, varen in vzdržen grajeni prostor, bomo zagotovili le z interdisciplinarnim sodelovanjem in medsektorskimi rešitvami.

—————————————

Sindrom bolnih stavb / SickBuildingSindrom SBS

Izpostavljenost negativnim dejavnikom in onesnažilom v stavbah lahko povzroča

draženje sluznice (oči, nos in draženje grla),

nevrotoksične učinke (glavobol, utrujenost in razdražljivost),

astmo in astmi podobne simptome (tiščanje v prsih in sopenje),

suhost in razdraženost kože,

prebavne motnje in druge zdravstvene težave, ki so lahko kratkoročne ali dolgoročne.

—————————————

Na razmerje med prostori in uporabniki vpliva več dejavnikov, ki so med seboj tudi povezani

Kakovost zraka v zaprtih prostorih ima velik vpliv na zdravje in učinkovitost. To se kaže z nizko vsebnostjo CO2, onesnaževal in visoko stopnjo prezračenosti. Dokazano je, da je 8-11 % boljša učinkovitost pogosto posledica boljše kakovosti zraka.

Toplotno ugodje ima močan vpliv na zadovoljstvo na delovnem mestu. Že majhna možnost kontrole nad lastnim temperaturnim ugodjem ima lahko povratni učinek na učinkovitost. Opaziti je zmanjšanje produktivnosti za 4 % pri nižjih in 6 % pri višjih temperaturah.

Naravna svetloba in dobra svetloba delovnega mesta je ključnega pomena za zadovoljstvo uporabnikov. Številne raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da se učinkovitost veča z bližino oken, izjemno pomembni pa so tudi pogledi ven, zlasti, kadar so usmerjeni v naravo. Tako se lahko produktivnost poveča celo do 18 %.

Povezava z naravo je vedno bolj aktualna tema. Znanstveno razumevanje pozitivnega vpliva zelenih površin in narave je dokazano predvsem pri vplivu na duševno zdravje.

Hrup. Biti učinkovit v današnjih sodobnih pisarnah je skoraj nemogoče, ker hrup povzroča nezaželeno motnjo. To je lahko eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo med uporabniki. Celo 66 % nižja učinkovitost je zaznana pri prevelikem hrupu in zvočnih motnjah.

Notranja zasnova prostora. Hrup je pogosto povezan z notranjo zasnovo prostora. Obstaja veliko razlogov, ki vplivajo na zadovoljstvo in učinkovitost, tako gostota delovnih mest, postavitev delovnega mesta, prostori za premor in prostori za druženje. Ti razlogi ne vplivajo samo na hrup, temveč tudi na koncentracijo, sodelovaje, zaupanje in kreativnost.

Izgled in počutje imata potencialni vpliv na dobro počutje tako na zaposlene kot na stranke podjetja. Čeprav so to subjektivni vplivi, ki jih različni ljudje dojemajo različno in so odvisni tako od starosti, spola in kulture.

Aktivno oblikovanje & gibanje. Gibanje nedvoumno vpliva na naše zdravje. V poslovnih stavbah ga lahko spodbudimo z aktivnim oblikovanjem znotraj stavbe in z dostopi do storitev znotraj in zunaj pisarn, kot so na primer telovadnica, kolesarnica, zeleni predeli (parki, terase, atriji idr.). Narejenih je veliko raziskav o povezanosti med gibanjem in produktivnostjo. Na primer manj odsotnosti od dela je zaznati pri tistih zaposlenih, ki kolesarijo v službo. V določenih podjetjih pa zaposleni tekmujejo v hoji po stopnicah ali pa imajo celo dan brez dvigala.

Storitve & lokacija. Lokalna dostopnost do storitev je vedno bolj prepoznana kot pomembna za uporabnike.

Vir: Health, wellbeing and productivity in offices

http://www.worldgbc.org/activities/health-wellbeing-productivity-offices/