Zaplet z naložbo zahteva premišljeno, hitro rešitev – EOL 98

Na skupščini podjetja Cerod, ki je vodil projekt, so nedavno nekrivdno razrešili direktorja, za v. d. direktorja pa imenovali dosedanjega prokurista Albina Kregarja. Pri pridobivanju okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja je prišlo do velikih zamud, kar je vplivalo na odločitev petnajstih občin, da prekinejo izvedbo naložbe. Bojazen pred prevelikimi finančnimi tveganji je, tako kaže, prepričala tudi novomeško občino, da temeljito analizira, kaj se sploh še da storiti. Odgovor Mestne občine Novo mesto očitno še pušča odprta vrata za morebitne rešitve, še posebej, ker odločba o dodelitvi kohezijskih sredstev še vedno velja. Izvajalcu projekta, konzorciju dveh družb, grške družbe Hector in slovenske Riko, so naročili, naj zaustavijo dela. Občine se bojijo, da projekta do konca leta ne bo mogoče uresničiti, same pa ne bi zmogle financirati naložbe brez kohezijskih sredstev. A kaj bi to pomenilo za občane, če do konca leta ne bo zgrajen obrat za mehansko in biološko predelavo odpadkov? Kakšne bodo cene odvozov na obdelavo odpadkov drugam? Objavljamo nekaj mnenj.

Kmalu končna odločitev o drugi fazi gradnje dolenjskega centra

Mestna občina Novo mesto, kabinet župana:

Izgradnja 2. faze odlagališča CeROD je regijski projekt petnajstih občin Dolenjske, Posavja in Bele Krajine. V imenu družbenic je za izvajanje naročniškega odnosa do izvajalcev pooblaščena Mestna občina Novo mesto, po pogodbi pa vodenje projekta izvaja sama družba CeROD. Zaradi velikega časovnega in finančnega tveganja, ki ga prinašajo dosedanje zamude pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in gradbenega dovoljenja (GD), katerih pridobitev je bila do ustavitve del obveza izvajalcev (po ustavitvi del pa je postopke prevzela Mestna občina skupaj z družbo Cerod), se v zadnjih mesecih trudimo kot družbenik z največjim deležem soudeležbe pri investiciji sproti analizirati situacijo in sprejemati ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj. Sofinanciranje države in kohezijskih sredstev je po sedanji odločbi možno samo za izvedbo in povezane stroške do konca leta 2015. Celotne investicije v višini 27.139.843,52 evrov (brez DDV) družbenice nismo sposobne izvesti brez ustreznega sofinanciranja iz EU in državnih sredstev.

Dejstvo je tudi, da začrtan obseg investicij skoraj dvakratno presega trenutne količine odpadkov iz občin družbenic in s tem se postavlja pod vprašaj doseganje kazalnikov, ki so zapisane v odločbi za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev. Zato je Mestna občina Novo mesto konec januarja predlagala ostalim občinam, da sprejmejo začasne ukrepe za čas, ko bomo z Ministrstvom za okolje in prostor in Agencijo za okolje razčiščevali odprta vprašanja glede možnosti izvedbe ob sofinaciranju iz EU in državnih sredstev. Tako smo soglasno sklenili, da se izvajanje nalog s strani izvajalcev ustavi in tako prepreči nastanek nepotrebnih stroškov. V tem času smo pridobili ustrezne odgovore s strani državnih organov in pripravili možne scenarije izvedbe investicije, ki bo omogočala dolenjskim, posavskim in belokranjskim občinam predelavo in odlaganje odpadkov v skladu z evropskimi okoljskimi standardi po čim nižjih cenah. V vmesnem obdobju (april 2015) je bilo pridobljeno OVD in GD, vendar je glede na vse predložene terminske plane s strani izvajalcev že sedaj jasno, da ni možno izvesti vseh pogodbenih del do konca leta 2015 ter da je doseganje kazalnikov predelanih in odloženih odpadkov iz odločbe za sofinanciranje zelo težko dosegljivo (lastne količine občin družbenic dosegajo v letošnjem letu zgolj dobro polovico planiranih količin). Vsa navedena dejstva in tveganja bodo osnova za odločitev občin družbenic, ki jih bomo sprejeli v kratkem.

Izvajalci bodo zahtevali poplačilo škode, če se gradnja ustavi

Andrej Ivanc, Riko:

Gradbeno pogodbo za projekt CEROD2 je Mestna občina Novo mesto podpisala s konzorcijem Helector-RIKO, kjer je grški partner Helector kot vodilni partner odgovoren za tehnologijo, podjetje RIKO pa za izgradnjo objektov. Glede omenjene problematike podajamo stališče družbe RIKO.

Že od samega začetka je bil projekt deležen aktivnega nasprotovanja podjetja Kostak, ki je v bodočem obratu za predelavo odpadkov v okviru CEROD2 prepoznal resno grožnjo za realizacijo svojih ambicioznih ciljev na področju predelave odpadkov v Spodnjem starem gradu, kjer že izvaja obdelavo odpadkov. Po drugi strani smo bili prav tako že ob začetku projekta soočeni z nasprotovanji okoliških prebivalcev krajevnih skupnost Brusnice in Šentjerneja, ki so bili nezadovoljni zaradi neizpolnjevanja dogovorov s strani Mestne občine Novo mesto kot tudi zaradi nereševanja problematike smradu iz obstoječega odlagališča. Širitev in nadgradnja CEROD 2 je bila zanje zgolj priložnost, da občino in CEROD prisilijo v izpolnjevanje zavez do okoliških prebivalcev. Mi kot izvajalci tega projekta smo se tako znašli na sredi teh interesov. Nasprotovanja obeh akterjev (po eni strani podjetja Kostak, po drugi lokalne skupnosti) so rezultirala v pritožbah v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja in končno v tožbi civilne iniciative na upravnem sodišču, ki je še vedno aktualna.

Kot izvajalci v konzorciju poudarjamo in že ves čas tudi naročnika opozarjamo, da je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja formalno sicer res naša pogodbena obveza, vendar pa bi spore s Kostakom in nezadovoljnimi krajani lahko rešil le naročnik sam – to je Mestna občina Novo mesto in s tem omogočila pravočasno izdajo tako okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) kot tudi gradbenega dovoljenja. Dejstvo je namreč, da smo v konzorciju izvajalci doslej izdelali vso projektno dokumentacijo PGD in PZI ter pridobili vsa soglasja za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja kot tudi gradbenega dovoljenja. Še več. Konzorcij se je, ne glede na to, da to ni bila naša pogodbena obveznost, intenzivno vključeval v lokalne predstavitve in v razprave ter pojasnjevanja krajanom na srečanjih z njimi. Prav tako smo naročnika tudi večkrat pozvali k aktivnejšemu pristopu pri iskanju ustreznih rešitev. Vmes so se zgodile tudi lokalne volitve in menjava županov.

Zaradi nove uredbe o nadomestnih gorivih, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2015, medtem ko je bila popolna vloga za okoljevarstveno dovoljenje že več mesecev vložena, je ARSO zahteval od nas kot izvajalcev še novo dopolnitev vloge, ki bi jo morali dostaviti do 19.02.2015.

Vendar je Mestna občina Novo mesto z dopisom župana dne 05.02.2015 ustavila vsa dela na projektu CEROD2 in nam kot izvajalcem, torej konzorciju Helector-RIKO, izrecno prepovedala tudi vse nadaljnje aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, saj je vodenje teh postopkov prevzela sama.

Kot izvajalci sicer nismo bil seznanjeni z dejanskim razlogom naročnika, zakaj je prav v kritični fazi pridobivanja OVD in gradbenega dovoljenja ustavil vsa dela in hkrati izvajalcu odvzel vse možnosti nadaljevanja z aktivnostmi dopolnitve vloge za OVD, ki imajo v primeru njihove neustrezne izvedbe ireverzibilne posledice na projekt. Glede na to, da je bil naročnik s strani nas kot izvajalcev v polnosti seznanjen s posledicami takšnega ravnanja, se sprašujemo, ali naročnik s tem ravnanjem zavestno ustvarja okoliščine, katerih posledica bo nezmožnost izvedbe projekta CEROD 2, kot je bil opredeljen z gradbeno pogodbo.

V primeru dokončne ustavitve gradnje bomo kot izvajalci v konzorciju Helector-RIKO, v skladu s pogodbo in zakonskimi določili, natančno ovrednotil vse nastale neposredne kot tudi posredne stroške, vključno z izgubljenim dobičkom. Od naročnika bomo terjali tudi njihovo poplačilo.

Ustavitev gradnje je racionalna rešitev

Iz družbe Kostak, ki je bila v razpravah večkrat uvrščena med nasprotnike gradnje CEROD-a II., je na vprašanja odgovoril Miljenko Muha, direktor.

Izvajalci projekta so omenili, da je Kostak ves čas nasprotoval gradnji CEROD-a. Kakšno je vaše stališče o začasni ustavitvi gradnje II. faze Centra za ravnanje z odpadki in kateri so glavni zadržki Kostaka do projekta?
Kostak je skupaj z Občino Krško soudeležen v projektu 1. in 2. faze CEROD-a ter je že od začetka pogajanj opozarjal na neupravičene zamude projekta, na neracionalnost in precenjenost. Družba Kostak ni nikoli nasprotovala gradnji CEROD-a, temveč smo želeli samo pospešiti projekt ter prilagoditev projekta dejanskim potrebam in zmožnostim občin in občanov. Celo nasprotno, želeli smo projekt tudi graditi, zato smo naredili vse, da bi oddali ponudbo na javnem razpisu. Če bi nam bilo dovoljeno, bi bili v tem primeru racionalni in bi bila morda gradnja 2. faze CEROD-a že končana z bistveno manj sredstvi. Delovanje takega centra pa bi bilo prilagojeno dejanskim potrebam, zmožnostim ter razpoložljivimi količinami odpadkov. Tisti, ki so o tem odločali in imeli vse vzvode v svojih rokah ter bili pooblaščeni za izvedbo projekta, pa so postavili takšne pogoje, da so prejeli eno samo ponudbo. Tisti, ki so imeli pooblastila, denar in so tudi odločali, ne morejo trditi, da je kriv nekdo drug, če projekt dejansko ni izveden.

Kaj bi pomenila dokončna ustavitev gradnje za ravnanje z odpadki na Dolenjskem oziroma za vse vključene občine? Ocene so, da se bodo mesečni zneski na položnicah gospodinjstev povečali.
Vsem postavljam vprašanje, kje na prispevnem območju je možno dobiti 41 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov na letnem nivoju. Ni odgovora. Ustavitev gradnje je racionalna rešitev. V tej fazi, v tej obliki ter v takšni vrednosti projekt nima zadostnih virov financiranja, je neracionalen in nima zadostnih količin odpadkov. Da ponovim, graditi objekt, vreden približno 30 milijonov EUR, za letno vrednost posla 2,1 milijona EUR, je nerazumno. Vsakemu je jasno, da tu racionalnosti in profitabilnosti ne more biti. Poudarjam pa, da nima nihče mandata, da zgradi objekt ali zahteva takšno obdelavo, ki bo občanom bistveno predraga. Ker trenutno CEROD ne izvaja zakonsko predpisane obdelave in bo to nujno potrebno po 1. 1. 2016, bodo cene višje kot sedaj.

Kostak že ima sodobno sortirnico in bi tako lahko prevzel odpadke iz Posavja oziroma Dolenjske, nima pa obrata za mehansko in biološko obdelavo. Kakšno bi bilo po vaše optimalno ravnanje z odpadki na vašem območju, ki bo, kot se napoveduje, ostalo brez druge faze CEROD-a?
Kostak je z razpoložljivo infrastrukturo sposoben zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov za celotno področje Dolenjske, Bele krajine in Posavja v skladu s predpisanimi zakonskimi določbami, okoljevarstvenimi usmeritvami ter zahtevami stroke. Še enkrat poudarjamo, da ima družba Kostak že danes takšno okoljevarstveno dovoljenje in takšno obdelavo odpadkov. V primeru, da se občani Dolenjske in Bele krajine ne odločijo za obdelavo komunalnih odpadkov na Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, bomo sklepali pogodbe za tovrstne storitve z ostalimi zainteresiranimi občinami v Sloveniji. Optimalno ravnanje z odpadki na tem območju je po našem mnenju združitev razpoložljivih kapacitet, tako prostorskih kot predelovalnih. Cilj nam morajo biti korektnost in najnižje možne cene storitev za občana, ne pa precenjen in predimenzioniran objekt samo zaradi porabe evropskih sredstev. Razplet z ravnanjem z odpadki na našem območju je odvisen samo od tega, ali se bomo lahko odločili po pameti in dogovorili ter dosegli skupne cilje. Kostak je prvi za.

Naročnik jim je odvzel aktivnosti za dopolnitve vloge za OVD

Katja Golob Šantić, Helector Slovenia:

Preden predstavimo trenutno situacijo na projektu, bi vam želeli na kratko predstaviti naše podjetje. Podjetje HELECTOR S.A. kot del holdinške družbe ELLAKTOR je na območju jugovzhodne Evrope vodilno podjetje na področju ravnanja z odpadki. Njegov vertikalni razvoj in strokovna podkovanost podjetju omogočata rešitve znotraj celotnega spektra področja ravnanja z odpadki (t.j. biološke obdelave, reciklaže, pridobivanja energije iz bioplina, izgradnje čistilnih naprav za izcedne vode, itd.) in vertikalno dejavnost (projektant – proizvajalec – dobavitelj tehnologije – upravljavec – investitor). Helector je na področju ravnanja z odpadki edino grško podjetje z najsodobnejšo (patentirano) tehnologijo in pokriva vse faze biološke obdelave (aerobna obdelava – anaerobna razgradnja).

Gradbena pogodba za CeROD II je bila podpisana dne 27. 09. 2013 med Mestno občino Novo mesto in Konzorcijem podjetij Helector in Riko. V tem Konzorciju nastopamo podjetje Helector, kot vodilni partner odgovoren za tehnologijo, medtem ko je naš partner, podjetje Riko, odgovoren za gradnjo objektov.

Že od samega začetka je bilo jasno, da se bo projekt soočal z močnim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva in drugih akterjev.

Najmočnejše nasprotovanje je bilo že od samega začetka s strani lokalnega prebivalstva, še posebej tistih, ki živijo v bližini odlagališča, t.j. prebivalcev krajevne skupnosti Brusnice in občine Šentjernej, ki tvorijo Civilno iniciativo za čisto okolje in zdravo življenje (CIČOZŽ). Projekt CeROD II je bil zanje idealna priložnost za razrešitev odprtih vprašanj z Mestno občino Novo mesto. Njihovo nasprotovanje projektu izhaja iz nezadovoljstva zaradi nerešenega problema smradu iz odlagališča, a tudi iz dejstva, da občina Novo mesto ni izpolnjevala predhodnih dogovorov, ki jih je imela z njimi. Zato je bila širitev in nadgradnja CeROD II za njih le priložnost, da Mestno občino Novo mesto in CeROD prisilijo k izpolnitvi obveznosti, za kar so uporabili vse razpoložljive upravne postopke.

Poleg tega projektu nasprotuje tudi krško podjetje Kostak, ki v projektu CeROD II vidi resno grožnjo za realizacijo ambicioznih ciljev na področju ravnanja z odpadki v Spodnjem Starem gradu, kjer že izvaja obdelavo odpadkov. Podjetje Helector je bilo aktivno udeleženo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. Poleg tega, da smo kljub močnem nasprotovanju krajanov opravljali vse potrebne administrativne ukrepe, smo organizirali ogled obrata v Nemčiji, ki ga je zgradil in ga upravlja podjetje HERHOF Gmbh, hčerinska družba podjetja HELECTOR, in uporablja enako tehnologijo ter celodnevno predstavitev tehnologije, ki bo vgrajena v bodoči objekt. Predstavitve so se udeležili naši strokovnjaki in tudi projektanti iz Slovenije

Kljub temu sta po končanem postopku javne razgrnitve, z dne 17. 07. 2014, oba akterja v skladu z zakonodajo o upravnih postopkih vložila pritožbe, kar je do danes povzročilo ogromne zamude v postopku pridobivanja spremembe okoljevarstvenega dovoljenja in posledično gradbenega dovoljenja, ki bi nam lahko kot izvajalcu omogočil začetek gradnje. Vloženi sta bili tako prvostopenjska pritožba na ARSO kot tudi drugostopenjska na MKO. Po zavrnitvi pritožb na obeh stopnjah, na zadnjo drugostopenjsko z dne 18. 08. 2014, pa je Civilna iniciativa konec decembra 2014 vložila še pritožbo na Upravno sodišče.

ARSO po zavrnitvi drugostopenjske pritožbe s strani MKO ni izdal dokončnega okoljevarstvenega dovoljenja, kot je to dolžan storiti. Žal je dne 13. 01. 2015 prišla v veljavo nova sprememba zakonodaje, kar je še dodatno otežilo in podaljšalo postopek. Že od samega začetka je Konzorcij poudarjal potrebo po urejanju sporov z lokalnim prebivalstvom s strani naročnika, kar bi lahko zelo pripomoglo k pridobitvi OVD in gradbenega dovoljenja.

Kljub temu, da je konzorcij, s pomembnim prispevkom svojih projektantov, podjetij IBE d.d. in E-NET Okolje d.o.o., vse svoje pogodbene obveznosti zaključil, t.j. izvedel vse potrebne ukrepe za pridobitev spremembe okoljevarstvenega dovoljenja vse do začetka javne razgrnitve, pa so nedejavnost Mestne občine Novo mesto zaradi volitev in menjave župana v Novem mestu, kot tudi pritožbe zoper izdajo Spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, povzročile velike zamude v postopku, na katere Konzorcij ni mogel vplivati.

Drugo dejstvo je, da je Konzorcij v tem času že zaključil celotno PGD in PZI projektno dokumentacijo in pridobil vsa potrebna soglasja za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja in se na ta način v celoti pripravil na možnost pridobitve obeh dovoljenj ter tako, v primeru nadaljevanja del, izboljšal odzivnost.

Žal smo dne 23. 01. 2015 prejeli poziv k zaustavitvi del. Poleg tega je Mestna občina Novo mesto z dopisom župana dne 05. 02. 2015 še dodatno pozvala k ustavitvi vseh del in nam, kot Konzorciju, izrecno prepovedala tudi vse nadaljnje aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, saj je vodenje teh postopkov prevzela sama.

Žalostno je, da kot Konzorcij še vedno nismo bili obveščeni o razlogih za zaustavitev dela v tej kritični fazi tik pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja. Prav tako ne vemo, zakaj se je naročnik odločil, da nam vzame vse možnosti za nadaljevanje z aktivnostmi dopolnitve vloge za OVD, ki imajo v primeru njihove neustrezne izvedbe ireverzibilne posledice na projekt.

Kljub temu, da je bil naročnik z dopisom izvajalca v polnosti seznanjen s posledicami takšnega ravnanja, se sprašujemo, ali naročnik s tem ravnanjem zavestno ustvarja okoliščine, katerih posledica bo nezmožnost izvedbe projekta CEROD 2. Ob tem poudarjamo tudi, da se naročnik s tem izpostavlja odškodninski odgovornosti, izpostavljenost pa se z eventualnim razdrtjem pogodbe lahko kvečjemu še poveča.

Projekt bodo občine težko realizirale

Ministrstvo za okolje in prostor, Služba za odnose z javnostmi:

Ministrstvo za okolje in prostor v vlogi posredniškega telesa v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, je bilo s strani nosilne občine projekta CERO Dolenjska, to je Mestne občine Novo mesto, uradno seznanjeno zgolj o ustavitvi del na predmetnem projektu. Glede na prej navedeno in tudi druge informacije, ki so posredniškemu telesu na voljo v zvezi s pridobivanjem upravnih dovoljenj, in glede na dejstvo, da se finančna perspektiva 2007-2013 iz vidika upravičenosti izdatkov zaključi 31. 12. 2015, ocenjujemo, da bodo projekt v obsegu, kot je bil opredeljen z odločbo do 31. 12. 2015, občine težko realizirale. V splošnem velja, če upravičenci projekta ne zaključijo skladno z določbami odločbe, morajo vrniti že porabljena evropska sredstva in sredstva lastne udeležbe države. Kar zadeva ustrezno ravnanje z odpadki, pa je tako, da je na podlagi Zakona o varstvu okolja zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obvezna gospodarska javna služba, ki jo mora občina zagotoviti. Na kakšen način jo zagotovi, je v njeni pristojnosti. MBO se uvršča med obdelavo.