| Razvoj in cene komunale | | Borko De Corti | |
| Če bo država še naprej zadrževala cene komunalnih storitev, bo komunalna podjetja pripeljala do roba propada. Podjetja, ki jim država ne dovoli zvišati cen svojih storitev, že imajo probleme v poslovanju, vrh tega pa sploh ne morejo razmišljati o kakršnemkoli razvoju, v katerega vse manj vlagajo. Predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine na Dravskem polju Leopold Kremžar pravi, da naj bodo javna podjetja v javni lasti in ni navdušen nad javno-zasebnim partnerstvom. | |
Zakaj vam ni blizu javno-zasebno partnerstvo?
Zagovarjam stališče, da bi moralo biti vse, kar je javno, v javni lasti, ker pač podjetja opravljajo javna dela. Pri tem mislim na vodovodna in podobna podjetja. Gre namreč za širok problem, kjer je temeljno vprašanje, ali naj bodo podjetja, ki opravljajo javne službe, v lasti javnosti, če poenostavim, ali pa naj bodo v mešanih lastništvih, o tem se veliko govori, v različnih partnerstvih, v javno-zasebnem lastništvu in podobno.
Podjetja naj bi bila v občinski lasti?
Da, v lasti ene ali več občin. Seveda pa takšno lastništvo ne izključuje možnosti, da podjetja opravljajo tudi dela, s katerimi ustvarjajo dobiček v času, ko ne opravljajo svoje temeljne dejavnosti. Vendar morajo ta denar, dobiček, usmerjati v temeljno dejavnost.
Za javno-zasebno partnerstvo pa niste?
Če gre za javno-zasebno partnerstvo, javno in zasebno lastništvo, se lahko zgodi, da takšno podjetje razpade, kar se bo zgodilo nekaterim podjetjem. Javni del takega podjetja bo še naprej ostal v nekakšno breme občanov, drugi del, tisti sladki del, ki prinaša dobiček, pa si bodo prilastili zasebniki. Takšna pot zame ni pravilna.
Ampak javno-zasebna partnerstva se širijo že na druga področja in ne samo na komunalno?
Z javno-zasebnim partnerstvom se posega na zdravstveno, socialno in druga področja, kajti na komunalnem področju so marsikatera podjetja v mešanem lastništvu že izčrpana, zato se selijo drugam. Smisel javnega podjetja je, da opravlja javna dela, z drugimi deli, ki prinašajo dobiček, pa naj bi zniževali stroške občanom, ki potrebujejo javne storitve.
Kakšne so vaše izkušnje s podjetji z različnim lastništvom?
S podjetjem Mariborski vodovod, ki je v popolni lasti občin, imam dobre izkušnje in najbolje deluje med vsemi podjetji, tudi med tistimi, ki imajo mešano lastništvo. Je pa zanimiv primer s podjetjem Staninvest, kjer je Mestna občina Maribor prodala svoj okrog 90-odstotni lastni delež.
Kaj se je zgodilo?
To podjetje sicer ne opravlja obvezne javne službe, ampak ga je občina pred davnimi leti ustanovila zaradi tega, da bi skrbelo za ves stanovanjski sklad. Ko je občina prodala večinski delež zasebnim podjetjem, sta solastnici ostali slivniška in naša občina. Vendar bi nas radi lastniki izrinili iz lastništva. Sprejeli so tak statut, v katerem govorijo o aktivnih in neaktivnih lastnikih, kar so našli v nekem zakonu, ki pa se nanaša na nekaj tretjega. Naša občina je takšni delitvi lastnikov nasprotovala. Napovedali smo izpodbojno tožbo in zdaj bomo skušali problem rešiti z mediacijo. Po redni skupščini so kmalu sklicali novo z namenom, da razdelijo visok dobiček iz preteklega leta, iz prejšnjih let pa je bilo za 600 tisoč evrov dobička. Dobiček so si razdelili tako imenovani aktivni lastniki, torej smo ostali praznih rok. Spet smo napovedali izpodbojno tožbo.
Povsem razumljivo je, da si tisti, ki so vložili v nakup večinskega lastništva podjetja, želijo vloženi denar čim prej povrniti in ga tudi oplemenititi. Zato menim, da ni mogoč normalen pogovor z zasebnimi lastniki. Tudi če so povsem korektni, vemo, da imajo povsem drugačne interese kot javno področje. Zasebnike ne zanima javni del, zanima jih le v toliki meri, kolikor bodo z njimi zaslužil, vse drugo je zanje manj pomembno.
Pravijo, da je država slaba lastnica?
To poslušam že dolga leta, vendar se ne strinjam s trditvijo, da je država slaba lastnica, zasebniki pa dobri. To preprosto ni res, ker so na obeh straneh tako dobri kot slabi lastniki. Tako ni mogoče presojati. Zakaj v normalnih državah država javnih zadev ne izpušča iz svojih rok, sprašujem. So bolj neumni od nas? Ne, niso nespametni, ampak menijo, da naj tisto, kar je javno, javno tudi ostane. Javne zadeve bi morale ostati v javni lasti, kjer bi javnost imela večji nadzor.
Ima javnost v javno-zasebnem partnerstvu manjši vpliv?
Seveda, javnost nima več popolnega vpliva. Zasebniki so lahko dobri lastniki, vendar so njihovi pogledi povsem drugačni na delovanje takšnih podjetij, kar jim ni mogoče zameriti. Če bomo v občinah in državi razprodali vse, kar je v javnem interesu, potem bomo odvisni od povsem drugačnih razmer. In prav v tem vidim problem.
Kakšen je vaš pogled na zamrznitev cen komunalnih storitev?
Če ne sledimo normalnemu poteku gibanja cen, potem prej ko slej pride v plačilo račun, ker podjetja zažirajo v lastno substanco. Povem naj primer podjetja, ki je pred letoma lahko letno obnovilo okrog 50 kilometrov vodovoda. Lani je lahko prenovilo samo dva kilometra, letos pa le 200 metrov. Zamrznitev cen komunalnih storitev vodi v katastrofo. Cene so več ali manj že dlje časa zamrznjene. Pred tremi leti smo sprejeli denimo višje cene vode in odvoza smeti, vendar jih nismo mogli uveljaviti. Podjetja so dejansko v težavah. Če se bo tako nadaljevalo, se bo infrastruktura izčrpala do te mere, da se bo marsikaj uničilo. Denarja, ki ga lahko za svoje delo zaračunajo, je premalo za poslovanje, medtem ko o kakršnemkoli razvoju sploh ni mogoče govoriti.
Zakaj zadržujejo cene?
Zaradi olepševanja bilanc. Cene komunalnih storitev imajo vpliv na izračun inflacije in druge zadeve, ob zadrževanju teh cen pa se prikazujemo lepše v Bruslju in doma. Nemčija je občinam v teh kriznih časih namenila več denarja, da so sprožili naložbeni ciklus, pri nas pa občinam dajejo manj denarja.
