Komunalne dejavnosti v zelenem prehodu
| Jože Volfand |
Ekonomski položaj in razvoj komunalnih dejavnosti bodo določale nekatere zakonodajne rešitve, ki so sicer še v javni razpravi in je komunalno gospodarstvo do njih kritično. O tem so razpravljali tudi na Komunaliadi 2024 v Krškem. Mag. Janko Širec, predsednik upravnega odbora Zbornice komunalnega gospodarstva, sicer direktor družbe Komunala Ptuj, pravi, da mora komunalna dejavnost poleg trenutnih izzivov na zakonodajnem področju »opraviti transformacijo v okoljsko sprejemljivejše poslovne procese«. Pri predvidenih zakonodajnih opredelitvah glede ravnanja s pitno vodo in odpadnimi vodami sogovornik meni, da se morebitni regulatorni popravki naredijo v sodelovanju s stroko in da rešitve ne nastajajo za »zaprtimi uradniškimi vrati«. Na različnih bregovih so zbornica in nekateri drugi deležniki, vključno z resornim ministrstvom in pijačarsko industrijo, ko gre za uvedbo kavcijskega sistema. Mag. Janko Širec navaja tri razloge, zakaj zbornica nasprotuje kavcijskemu sistemu.
Na Komunaliadi 2024 ste na okrogli mizi razpravljali o komunali včeraj, danes in jutri. Kaj so glavna sporočila okrogle mize glede na novosti v zakonodaji – predvsem Zakon o varstvu okolja, uredba o pitni vodi, uredba o odpadkih, uredba o dejavnostih in napravah, ki povzročajo industrijske emisije itd. Kaj pričakujete od zakonodajalca in kje so največje ovire pri izvajanju sprejetih zakonodajnih rešitev?
Za komunalno dejavnost je tako imenovani zeleni prehod zagotovo med pomembnejšimi spremembami v novejšem času. Gre namreč za to, da komunalna dejavnost zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj družbe. Temu razvoju moramo stalno slediti. Tesno pa je povezana tudi z varstvom okolja, ki je glavni fokus zelenega prehoda. Poleg trenutnih izzivov na zakonodajnem področju mora tudi komunalna dejavnost opraviti transformacijo v okoljsko sprejemljivejše poslovne procese. To predstavlja organizacijski in finančni izziv.
Zakaj?
Dejstvo je, da izvajalci gospodarskih javnih služb delujejo na neprofiten način, kar nemalokrat zavira investicije, ki bodo potrebne na poti k ogljično nevtralnim podjetjem. Vojna situacija med Rusijo in Ukrajino so pustila posledice tudi na komunalni dejavnosti. Najprej naj omenim finančno izčrpavanje zaradi energetske draginje ter prekinitev dobavnih poti materialov. Sedaj pa doživljamo skoraj vsakodnevne kibernetske napade na izvajalce, ki upravljajo s kritično infrastrukturo za vodooskrbo, ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To so izzivi, ki so jim podjetja lahko kos le ob podpori politike. Zato si ne želimo zakonodajnih rešitev, ki zgolj dvigajo stroške poslovanja, pač pa take, ki imajo svoj smisel in namen.
Ali pri tem mislite tudi na zakon o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter urejanja javnih površin? Kakšno je stališče zbornice do zakona?
Zakon o nekaterih gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki je v pripravi, se dotika vseh naštetih področij. Vse te gospodarske javne službe in vse tri gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so tiste službe, ki jih opravljajo naši člani. Gospodarske javne službe varstva okolja v Sloveniji delujejo zelo dobro. Morda je na nekaterih področjih potrebna regulativna korekcija, da se lahko še izboljšajo. Zato je še toliko pomembnejše, da se morebitni regulatorni popravki naredijo v sodelovanju s stroko in da rešitve ne nastajajo za »zaprtimi uradniškimi vrati«.
Je bilo zdaj tako?
Stališče zbornice je, da je vsebino predlaganih sprememb nujno potrebno uskladiti z vsemi deležniki, ki jih zakon zadeva. Poleg Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mislim še na tri združenja, to so Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. V dveh preteklih poskusih priprave in sprejema tega zakona ministrstvo žal ni bilo naklonjeno sodelovanju s ključnimi deležniki. To je vodilo k nedomišljenim predlogom sprememb, ki z realnostjo v praksi niso imele veliko skupnega.
Za katere predloge gre? Če se ustavimo pri vodah. Ta problematika je med prednostnimi področji dejavnosti komunalnih podjetij. Nedavno ste pripravili tudi okroglo mizo o padavinskih vodah v Sloveniji in o tem, kaj prinašajo podnebne spremembe vodnemu krogu. Ugotovitve, dogovori?
Na dogodku je bila osvetljena problematika padavinskih voda z več vidikov. Poleg kmetijskega in poplavnega vidika je bil v ospredju vpliv na izvajanje GJS varstva okolja. Zaključek je sicer bil, da bo za ustrezne rešitve problematike spremenjenega režima, kar se tiče padavinskih voda, potrebno interdisciplinarno znanje, sodelovanje različnih strok in inovativni pristopi. Padavinske vode, vedno intenzivnejše padavine in hitrejši odtoki, tudi suše, vplivajo na GJS varstva okolja. Mislim na oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, urejanje in čiščenje javnih površin. Pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode moramo izpostaviti kapacitete mešanih kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih naprav, ukrepe za zmanjšanje odvajanja čiste padavinske vode v javno kanalizacijo, zadrževalnike in vpliv na infrastrukturo ob poplavah.
Še ena zelo aktualna tema. Pri predvideni uvedbi kavcijskega sistema ostaja Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije pri kritikah kavcijskega sistema, a se zakonodaja, to je ministrstvo, pijačarska industrija, nevladniki in tudi potrošniki (spletna anketa Zveze potrošnikov Slovenije) zavzemajo za kavcije. Zakaj zbornica ni naklonjena kavcijskemu sistemu in kaj predlaga?
Najprej bi vas želel popraviti. Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije je pri zagovarjanju svojih stališč mogoče najglasnejša, ni pa edina, ki ne podpira uvedbe klasičnega kavcijskega sistema za enkratno uporabno embalažo pijač. Sistemu nasprotujejo tudi mali trgovci – GZS-Podjetniško trgovska zbornica, Združenje malih trgovcev, Gospodarsko interesno združenje Skupne sheme, GZS-Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov. Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije sicer podpira obstoječi kavcijski sistem za ponovno uporabno embalažo, morebitno nadgradnjo obstoječega sistema ter morebitno uvedbo digitalnega kavcijskega sistema za različne vrste odpadkov. Za razumevanje takega stališča ZKGS je potrebno razložiti nekaj dejstev.
Kot zbornica opozarjate na rezultate recikliranja in na ekonomski vidik.
Seveda. Slovenija je v vrhu EU v recikliranju. Leta 2022 smo dosegli 78,96 % izločenih PET plastenk glede na dane na trg. Cilj EU za leto 2025 je 77 %, za leto 2029 pa 90 %. Deleži v preteklih letih so znašali 2021: 72,86 %, 2020: 63,4 % in 2019: 73,7 %. Že vrsto let zberemo in izločimo preko 90 % pločevink pijač. Cilj EU za leto 2025 je 50 % in 60 % za leto 2030. Leta 2022 smo reciklirali ca. 70 % vse na trg dane embalaže po poročilih DROE, cilj EU je 65 % do leta 2025 in 70 % do leta 2030. Na trg je bilo danih 299.000 ton, recikliralo se je 209.000 ton embalaže. S tem se uvrščamo med pet najboljših držav EU. Leta 2022 je bilo na trg danih 57.000 ton plastične embalaže, reciklirali smo je 29.500 ton, kot poročajo DROE, kar je ca. 52 %. Cilj EU je 50 % do leta 2025 in 55 % do leta 2030. S tem smo trenutno najboljši v EU. Dejstva kažejo, da kavcijski sistem ne zagovarja okoljskih ciljev. Po podatkih Eurostata je povprečen delež reciklirane plastične embalaže, vključno s plastenkami, v EU v letu 2021 35 % pri državah, ki so imele kavcijski sistem, in 37 % pri državah, ki ga niso imele. Najslabše tri države s kavcijskim sistemom v letu 2021 so Danska, Švedska in Islandija s povprečjem 24,8 % reciklirane plastične embalaže. Vključno s plastenkami pijač. Povprečen delež reciklirane plastične embalaže vključno s plastenkami pijač v EU v letu 2021 je 33,5 % pri državah, ki bodo imele kavcijski sistem v letu 2025, in 41 % pri državah, ki ga ne bodo imele. Če povzamem. ZKGS ne podpira predloga uvedbe kavcijskega sistema za enkratno uporabno embalažo pijač prvič zato, ker nov drag klasični kavcijski sistem ni nujen za dosego okoljskih ciljev EU. Drugič, ker bi zbiranje dela embalaže s kavcijskim sistemom predstavljalo vzporeden sistem zbiranja komunalne embalaže. In tretjič, predlog rešuje zgolj 3,7 % dane embalaže na slovenski trg.
Navajate tudi druge argumente proti kavcijskemu sistemu.
Opozarjamo na posledice morebitne uvedbe sistema. »Nekavcijska« embalaža bi izgubila na navidezni vrednosti, ker zanjo uporabnik ne bi prejel »plačila«. Seveda pa gre samo za vračilo dodatnega zneska, ki ga je potrošnik že plačal ob nakupu kot kavcijo. Trdimo, da bo zaradi spremenjene percepcije vrednosti odpadka več embalaže pristalo v mešanih komunalnih odpadkih. Sistemsko višanje cen in inflacije bi pomenilo padec kupne moči slovenskega potrošnika. Dvig cene proizvodov zaradi morebitne uvedbe kavcijskega sistema je neizogiben. Tu so stroški uvedbe sistema, postavitve avtomatov za sprejem odpadne embalaže, vzdrževanje avtomatov, upravljanje z avtomati.
To bi plačal potrošnik. Naši izračuni kažejo, da bi se ob uvedbi kavcije ob enakem standardu zbiranja odpadkov strošek 4-članskega gospodinjstva povišal od 150 do 229 EUR letno. Sistem z vzporedno logistiko bi povečal ogljični vtis. Poleg omenjenega sistema od vrat do vrat bi bila dodatno uvedena logistika. Uporabniki bi kavcijsko embalažo zbirali doma in jo z avtomobili pripeljali do trgovskih centrov. Predlagani kavcijski sistem spodbuja proizvajalce k proizvodnji nove embalaže za enkratno uporabo, ki se reciklira, kar je po trajnostni hierarhiji ravnanja z odpadki nižja prioriteta od ponovne uporabe. Zaviral bi razvoj in napredek na področju izdelave trajnostnih izboljšanih oblik povratne embalaže.
Slovenijo ste primerjali z državami, kjer so že uvedli kavcijski sistem.
Primerjava Slovenije z državami, kjer imajo že uveden kavcijski sistem, sicer ni na mestu, saj izvajamo drugačen sistem zbiranja odpadkov. Kot uspešnega ga priznava tudi Evropska komisija, npr. primerjava zbiranja odpadkov v prestolnicah članic EU, v kateri je Ljubljana ocenjena kot najboljša. Multinacionalke, v večini lastnice slovenske industrije pijač, si s kavcijskim sistemom dolgoročno zagotavljajo sistem z embalažo za enkratno uporabno in se ognejo finančnim vlaganjem v okolju bolj prijazne načine embaliranja pijač. Iz zbranih plastenk ne bo nujno novih plastenk, kot slišimo trditve proizvajalcev pijač. Evropska komisija je jasna. Trg reciklatov mora biti neodvisen in industrija pijač ne bo imela prednostnega dostopa. To bi namreč rušilo osnovni princip krožnega gospodarstva.
Ugotavljamo, da uvedba kavcijskega sistema pomeni negativen vpliv na uporabnika, okolje in GJS, trgovce, gospodarski položaj in ekonomska gibanja. Sprašujemo se torej, komu koristi uvedba kavcijskega sistema za enkratno embalažo v Sloveniji?
Še en zakonodajni predlog vzbuja različne odmeve med deležniki. V osnutku Uredbe o upravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je ugotovitev, da so bili sprejeti dodatni ukrepi za doseganja ciljev zbiranja, recikliranja in odlaganja odpadkov v tistih občinah, kjer pri ločenem zbiranju izkazujejo podpovprečne rezultate. Kje so vzroki za slabše rezultate ločenega zbiranja in ali je to problematika, ki je izziv za komunalno gospodarstvo?
Pravilno ravnanje z odpadki, ki je postala civilizacijska norma, je evolucijski proces. Gre namreč za spremembo mentalitete in ne zgolj za kratkoročne naučene vzorce ravnanja. To pa niso procesi, ki zadevajo zgolj posamezno lokalno skupnost, ampak je to vsedržavna naloga. V komunalni dejavnosti pogrešamo, da bi se o pravilnem ravnanju z odpadki govorilo vsak dan. Da se spreminja miselnost naših prebivalcev s podobnimi marketinškimi vzorci, kot to uspešno počnejo trgovci, ko nam žele prodati svoje blago. Razlike o kakovosti ločenega zbiranja odpadkov med lokalnimi skupnosti gre iskati v več razlogih. Cene komunalnih storitev, ki jih sprejema lokalna politika, v želji po čim večji všečnosti, marsikdaj pokrivajo zgolj osnovne stroške. Za uspešno osveščanje pa je potrebno vlagati v obveščanje, osveščanje ter nadzor ravnanja prebivalcev. Opažamo tudi, da občinski inšpektorat, ki naj bi nadziral in sankcioniral tiste, ki ne ravnajo skladno s pravili ravnanja z odpadki, izvajalcem javne službe zbiranja komunalnih odpadkov marsikdaj niso v pomoč. Ocenjujemo, da ko bo odgovornost za pravilno ločeno zbiranje odpadkov prenesena na lokalno raven, v obliki malusov ali bonusov, bo tudi lokalna skupnost mnogo bolj motivirana za vzpostavitev pravilno delujočega sistema zbiranja odpadkov.
Kako je z uvajanjem malih komunalnih čistilnih naprav v občinah?
Tam, kjer ni zgrajena ali predvidena javna kanalizacija, je komunalno vodo iz stavb potrebno čistiti v malih komunalnih čistilnih napravah do 50 PE. Izvajalci gospodarske javne službe so dolžni izvajati redne odvoze komunalnega blata in periodične preglede MKČN na 3 leta. Podatki o stanju tako javne kanalizacije kot tudi individualnega odvajanja spremlja Ministrstvo za naravne vire in prostor. Podatki so objavljeni v vsakokratnem Operativnem programu odvajanja in čiščenje odpadne vode, ki je javno objavljen na spletnih straneh ministrstva.
