| Okolje v industriji | | mag. Vanesa Čanji | |
| Mag. Vilma Fece je poznavalka okoljskih brazd v Sloveniji in industriji s kritičnim premislekom. Pri delu je konkretna, vizionarska. Skoraj pred tremi desetletji je začela postavljati temelje današnje okoljske politike in trajnostnega razvoja v Gorenju. V industriji, v proizvodnji. Zato ni čudno, da se Gorenje med redkimi v Sloveniji lahko pohvali s certifikatom EMAS. A v tem okoljskem potrdilu je vendarle nekaj več. V poslovni in dolgoročni viziji Gorenja je premišljen odnos do okolja sestavni del marketinga in razumevanja, kaj prinaša prihodnost. Še več. Danes mag. Vilma Fece potuje po državah nekdanje Jugoslavije, ker Gorenje ve, da daje okolje posel, evre. Zato se mag. Vilma Fece vprašuje, ali bodo nove zakonodajne rešitve, na primer pri ravnanju z odpadki, omejile gospodarske družbe z uvedbo monopola v rokah komunalnih podjetij. | |
Kako v Gorenju razumete trajnostni razvoj in kako ga umeščate v svojo razvojno filozofijo in različne dejavnosti kot skupina in kot matična družba?
Tradicija varovanja okolja v Gorenju sega daleč v zgodovino. Največjo prelomnico predstavlja leto 1998, ko smo sprejeli strateški načrt Skupine Gorenje in smo varstvo okolja postavili med prioritete poslovanja. To leto smo tudi pristopili k sistemu ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, leta 2004 pa je bilo Gorenje že vpisano v register EMAS.
Danes je varovanje okolja v Gorenju ne samo obveznost in samoumevna odgovornost, temveč tudi nova poslovna dejavnost na področju celovitega gospodarjenja z odpadki. Sistem varovanja okolja smo nadgradili s sistemom trajnostnega razvoja v vseh treh segmentih, torej upoštevamo pri poslovanju okoljski, ekonomski in socialni vidik. Lahko rečem, da smo na področju trajnostnega razvoja v samem vrhu evropske industrije, tako na področju razvoja aparatov kot tudi na področju obvladovanja tehnoloških postopkov. To dokazuje že leta 2008 izvedena raziskava Advance project skupine neodvisnih raziskovalnih inštitutov iz različnih evropskih držav. Gorenje so uvrstili na tretje mesto v Evropi. Rezultati so pokazali, da je pristop Gorenja k trajnostnem razvoju med najučinkovitejšimi v EU.
Pravkar je bil sprejet osvežen strateški načrt Skupine Gorenje za obdobje 2014-2018. Gorenjeva vizija je postati najboljši proizvajalec aparatov za dom na svetu, usmerjen v inovacije, ki jih poganja dizajn. Temeljna strateška usmeritev ostajajo aparati in storitve za dom. Gorenjev poslovni model temelji na Gorenjevih ključnih kompetencah ter konkurenčnih prednostih. Cilj pa je družbeno odgovorno poslovanje in s tem izboljšanje življenja naših kupcev, povečanje vrednosti za naše lastnike ter vzpostavljanje spodbudnega okolja za naše zaposlene. Odgovornost in inovativnost sta krovni Gorenjevi vrednoti.
Katerim vidikom trajnostnega razvoja dajete posebni poudarek? Ali lahko že govorite o praktičnih primerih integralne ekonomije oziroma krožnega gospodarstva, ko gre za načrtovanje izdelkov, uporabo materialov, eko designa, URE idr.?
Za uspešno delovanje podjetja je nujno usklajeno delovanje vseh treh segmentov trajnostnega razvoja. Pri prodaji proizvodov podjetje ni uspešno, če je proizvod izjemno okoljsko usmerjen, pa kupcu cenovno ni dostopen. Z energijsko učinkovitostjo gospodinjskih aparatov se kupec sreča že ob predstavitvi proizvoda, očem skrite pa so vse konstrukcijske zahteve, ki jih je potrebno upoštevati že v fazi snovanja izdelka. Poleg energijske varčnosti aparatov in njihove konstrukcije, ki omogoča enostavno razgradnjo po izteku življenjske dobe, posvečamo posebno skrb tudi vgradnji takšnih materialov in komponent, ki ne vsebujejo nevarnih snovi. Nedvoumno je zasnova naših aparatov ter njihova proizvodnja, uporaba in razgradnja načrtovana in izvedena tako, da lahko govorimo o integralni ekonomiji oziroma krožnem gospodarstvu.
Ali so kupci po vaših izkušnjah za »zelene« oziroma bolj trajnostne izdelke pripravljeni odšteti kaj več? Katere trende trajnostnega razvoja opažate v svoji branži in kako se povezujejo z marketingom?
Kupec je tisti, ki zbira med množico izdelkov in se za nakup okolju prijaznega izdelka odloči zato, ker mu tak izdelek nekaj pomeni. Pogled v prodajo pokaže, da se kupcu pri novem nakupu kljub višji ceni raje odločijo za nakup energijsko učinkovitega izdelka, kjer se vložek v nakup pri porabi energije zelo hitro povrne. Vse več je kupcev, ki se zavedajo, da s tovrstnim nakupom naredijo korak naprej pri trajnostnem razvoju. Osveščenost ljudi bo še rasla, zato se trudimo, da pri razvoju proizvodov upoštevamo zahteve trajnostnega razvoja. Nujno je, da imajo novi proizvodi višjo dodatno vrednost. Pravkar uvajamo novo linijo proizvodov, tako imenovano linijo za zdravo življenje. Gorenje je s konceptom gospodinjskih aparatov za zdrav življenjski slog prvi ponudnik, ki je resnično prisluhnil potrebam sodobnega potrošnika. Koncept in funkcije smo razvili, ker jih potrošnik potrebuje. Pomagali smo k bolj zdravemu vsakdanu, ne da bi to od potrošnika zahtevalo dodatni napor. Standardne aparate smo oplemenitili z inovativnimi funkcijami, ki spodbujajo in podpirajo skrb za pravilno shranjevanje svežih živil, njihovo obdelavo brez konzervansov in aditivov pod najustreznejšimi pogoji, da ohranijo minerale in vitamine ter zdrave in koristne vsebnosti.
Kako se kot odgovorna oseba s področja okolja vključujete v prizadevanja za trajnostni razvoj?
Kot sem že omenila, ima varstvo okolja v Gorenju dolgo tradicijo, saj smo že leta 1985 ustanovili samostojni oddelek, ki ga vsa ta leta tudi vodim. Skrb za postavitev in izpolnjevanje programov in ciljev varstva okolja je osnovna naloga oddelka varstva okolja. Poleg operativnih aktivnosti, kot je npr. čiščenje tehnoloških odpadnih voda, ravnanje z odpadki, ravnanje z nevarnimi snovmi, … je pomembna tudi razvojna , svetovalna in koordinacijska vloga za celotno Skupino Gorenje. Poleg okoljske tematike pokrivam tudi področje varnega in zdravega dela ter požarne varnosti. Kot direktorica teh treh področij sem aktivno vključena v načrtovanje in izvajanje strategije Skupine Gorenje, kjer ima trajnostni razvoj izjemno pomembno vlogo.
Kje se to najbolj kaže, na katerih okoljskih področjih dosega Gorenje najboljše rezultate?
Cilje in s tem povezane okoljske programe lahko v Gorenju delimo na dva segmenta. Prvi je usmerjen k razvoju okolju prijaznih proizvodov, drugi pa k uvajanju in delovanju okolju prijaznih tehnologij. V oba segmenta v Gorenju načrtno vlagamo več, kot to zahteva zakonodaja. Pri razvoju novih proizvodov je poleg dizajna in funkcionalnosti izjemno pomembno izpolnjevanje zahtev okoljskega načrtovanja, ki upošteva celoten življenjski ciklus proizvodov. Poudarek je seveda na energijski učinkovitosti, torej manjši porabi električne energije, vode, pralnih sredstev, zniževanju nivojev hrupa.
Ključne prenove tehnologij so pripomogle, da je v zadnjih petnajstih letih Gorenje pomembno zmanjšalo količino nastalih nevarnih odpadkov, in sicer za 91 odstotkov na proizvod, količino deponiranih odpadkov za 79 odstotkov, porabo vode za 85 odstotkov na proizvod, porabo zemeljskega plina 48 odstotkov na proizvod. Seveda imajo vse te okoljske izboljšave tudi velik ekonomski efekt.
Kateremu okoljskemu izzivu dajete prednost?
Tudi v prihodnje bomo veliko naporov vlagali v razvoj energijsko učinkovitih proizvodov, prav tako pa tudi zmanjševanju porabe energentov v tehnoloških procesih. Strehe naših proizvodnih hal »gostijo« sončne elektrarne, uporabljamo že štiri kogeneracijske naprave.
Kaj bo za vas pomenila implementacija direktive IED? Se nanjo že pripravljate?
Proces prilagoditve tehnoloških postopkov v posameznih proizvodnih obratih se v Gorenju prične že v fazi načrtovanja ali spreminjanja okoljske zakonodaje tako v EU kot v Sloveniji. Vpeljan sistem ravnanja z okoljem vključuje spremljanje zakonodajnih zahtev že v fazi, ko se ta pripravlja. Če je mogoče, se vključimo v razpravo že pri prvi obravnavi. V EU pri tem sodelujemo znotraj združenja CECED, to je združenja evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov, kjer imamo stalne člane iz Gorenja v različnih odborih. V Sloveniji sodelujemo v procesu nastajanja nove okoljske zakonodaje kot stalni člani v organih Gospodarske zbornice Slovenije.
Zato se z zahtevami direktive IED srečujemo že vrsto let, pravzaprav že od časa implementacije direktive IPPC v Sloveniji. Na poslovanje Gorenja IED direktiva ne bo imela večjega organizacijskega in investicijskega vpliva. Seveda, če bo država izvedla prenos direktive v duhu »dobrega gospodarja« in ne bo v implementacijo vnesla dodatnih slovenskih zahtev. Dejstvo pa je, da bo direktiva IED povečala administracijo npr. z obvezno izdelavo izhodiščnega okoljskega poročila in s tem povezanimi dodatnimi stroški za njihovo izdelavo. Posledično se bo podaljšal čas za pridobitev gradbenih dovoljenj za večje posege v okolje.
A to je najbrž le ena od znanih dilem. Gorenje je tudi večkrat opozarjalo na nerešena sistemska vprašanja z okoljskem ministrstvom. Ali imate sedaj na MKO sogovornika? Katera vprašanja bi ministrstvo po vašem mnenju moralo reševati prednostno v interesu konkurenčnosti gospodarstva?
Okoljska zakonodaja je izjemno obsežna in prepletena. Večji gospodarski subjekti, med njimi je Gorenje z razvejeno dejavnostjo, moramo izpolnjevati paleto okoljskih zahtev, kar v praksi ni lahko. Pa ne zato, ker podjetja tega ne bi želela ali ne bi poznala zahtev. Problem je v tem, da je slovenska okoljska zakonodaja pogosto med seboj neusklajena oziroma jo posamezni deležniki različno razumemo. Zato postopki okoljskih dovoljenj potekajo dolgo in zahtevajo veliko znanja in strpnosti tako v gospodarstvu kot tudi na MKO. Skupina Gorenje je pri tem še posebej izpostavljena zaradi velikosti, razpršenih lokacij in z okoljskega vidika zelo različnih dejavnosti. Tako je npr. pridobivanje prvega IPPC dovoljenja trajalo skoraj tri leta kljub dobremu strokovnemu sodelovanju med MKO in Gorenjem. Sedaj smo ravno v fazi dopolnitve tega dovoljenja, lahko pa rečem, da je sodelovanje dobro in ne vidimo zadržkov za dopolnitev tega dovoljenja v razumnem roku.
Več težav imamo na področju ravnanja z odpadki, kar se odraža pri delovanju podjetja Gorenje Surovina, ki s svojo primarno dejavnostjo deluje na področju celovitega gospodarjenja z odpadki. Postopki pridobivanja OVD, izvoznih dovoljenj… trajajo zelo dolgo, zahtevajo obilico dokumentacije in časa za usklajevanje. V tem letu sicer opažamo, da se problematika hitreje rešuje. Nikakor pa še ni na ravni, ki bi nam omogočala hitro reševanje problematike gospodarjenja z odpadki, seveda v interesu konkurenčnosti gospodarstva.
Ali lahko ocenjujete tudi predvidene rešitve na področju sistema ravnanja s komunalnimi odpadki?
Ta tema je v zadnjih dveh letih najbolj »vroče« področje ravnanja z odpadki. Nastajajoča uredba URKO je predmet številnih strokovnih srečanj ter medijskih objav. Dileme , povezane zlasti z ekonomskim vidikom predlaganega modela ravnanja z odpadki , do sedaj niso bile razrešene in večina predlogov gospodarstva ni upoštevanih. Če se bo z novim predpisom vzpostavil monopolni položaj izvajalcev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z odpadno embalažo, ter se bo omejila dejavnost zbiranja odpadkov (papir, kovine,..) pri gospodarskih družbah, ki to dejavnost opravljajo že desetletja, bo to zaviranje in ne spodbujanje gospodarske rasti. Rajko Pirnat je že večkrat opozoril, kako evropsko pravo omejuje določanje posebnih in izključnih pravic za izvajanje javnih služb. Vemo, da je sistem javnih služb v Sloveniji zastarel in potreben prenove. Z uvedbo zahtev, ki ne bodo dopuščale proste izbire izvajalca na trgu, z uvedbo monopola gospodarstvo ne bo imelo vpogleda in vpliva na sistem zbiranja in ravnanja z odpadki. Tako se bodo povečali stroški za gospodarstvo. V gospodarstvu ne dovolimo izločitve proste gospodarske pobude, ki je ključna za obvladovanje okoljskih stroškov.
V zadnjem mesecu se razprava o tej problematiki ponovno odpira. Visoki predstavniki MKO so večkrat poudarili, da želijo takšno zakonodajo, ki bo vsebovala kompromisne rešitve za vse deležnike. Upam, da bomo vsi sodelujoči v teh razpravah zmogli dovolj modrosti za kompromisno rešitev in tako zaposlili tudi to sivo liso na področju ravnanja z odpadki.
