| Odmevi | | |
| Še pred razgrnitvijo novih usmeritev, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor glede ravnanja s komunalnimi odpadki, so bili predvsem v občinah in komunalnih podjetjih ogorčeni zaradi prve odločbe o zapiranju tistih odlagališč, ki še nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Zgodila se je Špaja dolina. Domine naj bi se začele podirati. Nič ni pomagala pomirjevalna izjava Aleksandre Velkovrh z Inšpektorata RS za okolje in prostor in ne napovedi na seji Odbora za okolje in prostor DZ, da bo MOP poskušal poiskati najrazumnejše prehodno obdobje za odlagališča. Načrtovane spremembe, ki naj bi začele urejevati probleme pri ravnanju s komunalnimi odpadki, pa so še bolj odmevale, ko so v komunalnih podjetjih skrbno prebrali gradiva in izračunali, kaj se bo zgodilo, če bo MOP vztrajal pri predlaganih usmeritvah. Kajti – sedaj vendarle poteka še razprava. | |
Jože Leskovar,
Kostak:
Od leta 2001 se v podjetju Kostak, d. d., v občinah Krško in Kostanjevica na Krki aktivno uvaja evropsko primerljiv sistem ravnanja ločenega zbiranja odpadkov. V desetih letih smo dosegli lepe rezultate, saj iz gospodinjstev ločeno zberemo že 50 odstotkov odpadkov. Od tega pomemben del predstavljajo biorazgradljivi odpadki, ki na odlagališčih povzročajo nastajanje deponijskega plina in izcednih voda.
Vzpostavljen sistem ravnanja z odpadki je tako ekonomsko in ekološko sprejemljiv. Poleg sistema ločenega zbiranja smo zgradili tudi zbirni center s sortirno linijo in kompostarno, ki ima edini v regiji vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Na njem lahko prevzemamo in obdelujemo odpadke v skladu z zakonodajo. Odlagališče nenevarnih odpadkov pa smo zaprli in sanirali.
Na Ministrstvu za okolje in prostor se pripravljajo novi predpisi, ki naj bi prispevali k še učinkovitejšemu ločevanju odpadkov in doseganju ciljev, določenih v direktivi Evropske skupnosti. Pri pregledu osnutka nove Uredbe smo ugotovili, da v Uredbi opredeljeni načini zbiranja in obdelave niso v skladu s trenutno prakso in lahko predstavljajo zelo velik finančni in logistični problem, saj se sistemi ločenega zbiranja iz ekoloških otokov prenašajo na individualne posode. Velik problem pa predstavljajo tudi opredelitve, da se na posameznem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko obdelujejo le mešani komunalni odpadki.
Hkrati so objekti in naprave, ki se uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja, prevoza, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, opredeljeni kot javna infrastruktura, kar pa v praksi ne velja, ni pa niti v skladu s sedaj veljavnimi usmeritvami.
Od MOP-a predvsem pričakujemo:
spodbude za ločeno zbiranje odpadkov;
poenostavitev postopkov zbiranja, odvoza in obdelave odpadkov;
uskladitev cene z zahtevami sprejete zakonodaje;
da se začne z izgradnjo objektov za termično obdelavo odpadkov, saj bomo le na tak način dosegli cilje iz predpisov ES;
da se čim prej pripravi operativni program ravnanja z odpadki.
Zavedamo se, da za vse težave ni krivo ministrstvo, zato tudi izvajalci prevzemamo del odgovornosti na sebe. Ni pa naša želja, da v bodoče ministrstvo sprejema predpise, ki rušijo že dosežene rezultate na terenu in jih v praksi ni možno uresničiti. Zato predlagamo, da podjetja, gospodarska zbornica in MOP skupaj pripravijo zakonodajo, ki bo omogočala razvoj logičnega sistema zbiranja, odvoza in obdelave ter odlaganja odpadkov, hkrati pa bomo s sistemom dosegli cilje, opredeljene v zakonodaji Evropske skupnosti. Prav tako morajo biti sistemi ekološko sprejemljivi za uporabnika, izvajalca in zakonodajalca.
Rudolf Horvat,
Saubermacher Slovenija:
Mineva natanko devetnajst let od predstavitve Integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji (IKROS), kjer smo takrat kot zmagovalci v Cankarjevem domu predstavili naš koncept ravnanja z odpadki. V največji meri je temeljil na preprečevanju nastajanja odpadkov, njihovem ločenem zbiranju na izvoru nastajanja (imenovan BioPaS sistem), izločevanju bioloških odpadkov, papirja in stekla iz snovnega toka komunalnih odpadkov ter nadaljnji obdelavi posameznih vrst odpadkov. Na podlagi izkušenj matičnega podjetja Saubermacher iz Avstrije smo že takrat napovedali, da bo minilo precej časa do uresničitve predstavljenega koncepta ravnanja z odpadki.
Naša napoved se je uresničila, saj smo v letu 2011 pred sprejemom novega paketa predpisov, ki natančneje določajo obveznosti posameznih subjektov pri ravnanju z odpadki.
Predlog vsebine Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki (URKO) pozdravljamo, saj smo mnenja, da so obveznosti posameznih izvajalcev javnih služb natančneje določene, še posebej pa je pomembna razmejitev na t. i. javno službo in tržne dejavnosti v okviru ravnanja z odpadki.
Mnenja smo, da je predlog dobra osnova. V času javne razprave pa jo je potrebno dopolniti s konkretnimi rešitvami, ki bodo omogočale povzročiteljem oddajo ločeno zbranih odpadkov, izvajalcem javnih služb pa nemoteno izvajanje dejavnosti z ustrezno oblikovanimi cenami, kar bo omogočilo ekološko in ekonomsko najsprejemljivejše rešitve za vse.
Predlagamo, da se v uredbo vnese večja odgovornost oziroma pristojnost lokalnih skupnosti pri zagotavljanju pogojev izvajanja javne službe, saj je sedaj vse prepuščeno iznajdljivosti in angažiranju posameznih lokalnih izvajalcev javnih služb.
Vili Eisenhut,
Mestna občina Maribor:
Občine so na svojem združenju Skupnosti občin Slovenije predlagale, da se MOP opredeli tudi do že zaprtih deponij, ki jim povzročajo stroške oziroma njihovim upravljavcem. To so običajno podjetja, ki izvajajo obvezno gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki.
Stroške imajo sedaj občine in njihovi izvajalci obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, ker je MOP s svojo agencijo – ARSO predpisal monitoringe in poročanje o stanju zaprtih deponij. Na teh deponijah ležijo odpadki »znanih povzročiteljev«, ki so po naše dolžni te monitoringe in vse z njimi povezane aktivnosti plačevati, saj je v Zakonu o varstvu okolja že zapisano, da »povzročitelj plača«. To je že dovolj, da se ta storitev lahko prizna kot upravičen strošek v procesu ravnanj z odpadki in pri strukturi tako imenovane lastne cene, ki sedaj v Uredbi o komunalnih cenah to strukturo predpisuje.
Če MOP ne bo sprejel zahteve občin, ki so bile jasno podane s strani SOS, bodo nastale težave, ker bi se naj ti stroški pokrivali iz proračunov občin, kar pa bi lahko bilo neskladno s porabo javnega denarja. Občine ne smejo plačevati stvari, ki so jih dolžni plačati uporabniki javnih storitev, kamor nedvoumno spada ta strošek, ki nastane na že zaprtih deponijah.
Kaj pravi predsedstvo
Skupnosti občin Slovenije?
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je v januarju razpravljalo o problematiki ravnanja z odpadki v Sloveniji in predlagalo MOP-u, da v novih rešitvah bolj upošteva položaj izvajalcev in občine. Med drugim so sprejeli naslednje stališče: upravitelji odlagališč ugotavljajo, da v roku 6 mesecev ni možno izvesti predobdelave odpadkov, sploh tam, kjer se bo investiralo v regijske centre. Med razlogi, zakaj niso bili izvedeni zahtevani ukrepi, v uredbi navajajo:
predelava odpadkov pred decembrom 2009 ni bila javna služba in je niso izvajali komunalni izvajalci; decembra 2009 je bil sprejet dopolnjen Zakon o varstvu okolja, ki je opredelil predelavo odpadkov kot javno službo;
projekti izgradnje regijskih centrov so stali, ker so bile nejasnosti glede davka, odgovora s strani pristojnih institucij pa ni bilo;
operativni program je bil sprejet leta 2008 in šele takrat je bilo možno poslati vlogo v Bruselj;
energetska izraba odpadkov – vprašanje, kdaj bo vlada postavila oziroma omogočila postavitev prve sežigalnice, katere rok za izvedbo je v programu zapisan za leto 2009.
Izvajalci sami niso sposobni izvajati odločb iz uredbe. Regionalni centri se ne gradijo, veliko je sistemskih anomalij. Manjka celovit pristop, saj so lokalne skupnosti premajhne za reševanje problematike odlaganja odpadkov. Celotna problematika je strateška in ne lokalna, potrebna pa je zelo jasna strategija.
Na seji je Predsedstvo sprejelo sklep o predlogu Ministrstvu za okolje in prostor, da v Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev uvrsti tudi stroške za izvajanje obratovalnega monitoringa ter vzdrževanja zaprtih odlagališč. Prav tako so predlagali, naj izvajalci gospodarskih javnih služb upravičene stroške iz naslova zaprtih deponij zaračunavajo občanom na položnicah.
Na prve odločbe o zapiranju odlagališč in na predvidene novosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki v Sloveniji je reagirala tudi Zbornica komunalnega gospodarstva, ki dela v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zbornica ne soglaša z zapiranjem odlagališč. Med drugim pravijo:
V slovenskem prostoru obratuje večje število komunalnih deponij, večina pa še nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi tega visi nad nekaterimi deponijami grožnja, da bodo dobile prepoved odlaganja komunalnih odpadkov ne glede na posledice, ki bodo nastale zaradi tega. Ali imamo na obzorju slovenski Neapelj?
Danes je padla Špaja dolina, jutri bodo padla vsa odlagališča v Sloveniji, pojutrišnjem pa bo padlo komunalno gospodarstvo. Vse to se dogaja v času, ko so zamrznjene cene komunalnih storitev. Tudi sprejeta zakonodaja o organih upravljanja komunalnih podjetjih brez sodelovanja socialnih partnerjev nakazuje namero oblasti, da korak za korakom izbriše delujoče komunalno gospodarstvo. Skrajni čas je, da se oglasimo in povemo svoja mnenja in stališča do dogajanj v zadnjem obdobju.
Z dnem zaprtja deponije v Špaji dolini bo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki in azbestno cementnimi odpadki iz območja šestih občin za okoli 55.000 prebivalcev onemogočeno, saj na območju Republike Slovenije ni mogoče zagotoviti obdelave mešanih odpadkov pred odlaganjem v obratu, ki bi imelo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.
Ker je bila problematika zapiranja komunalnih deponij obravnavana tudi na Odboru za okolje in prostor v parlamentu, kjer je bila s strani predstavnikov ministrstva dana obljuba, da bodo našli začasno prehodno rešitev za nastali problem, je toliko bolj nenavadno dejstvo, da je do zaprtja prve deponije sploh prišlo ne glede na posledice, ki jih bo čutilo prebivalstvo prizadetih občin.
Ker menimo, da upravni organ v doglednem času še ne bo izdal okoljevarstvenega dovoljenja in ker ni pričakovati odločitve pristojne okoljske inšpekcije o preklicu izvršbe, bomo dali pobudo, naj izvajalci nadaljujejo z obratovanjem odlagališč do končne odločitve ARSO glede pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Zagrožena kazen za nadaljevanje odlaganja predstavlja bistveno nižji strošek kot škoda, ki bi nastala občanom zaradi neodlaganja komunalnih odpadkov.
Milica Maslo,
JP Okolje Piran:
Z januarjem 2011 je Javno podjetje Okolje Piran, d. o. o, prenehalo odlagati odpadke na odlagališču nenevarnih odpadkov Dragonja. Predajamo jih na drugo odlagališče, kar prinaša nove, zelo visoke stroške, ki jih bo potrebno pokriti iz cene, ki pa je zamrznjena.
Spremembe Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki določajo, da lahko obratujemo do leta 2015, za nas prihajajo prepozno z vidika možnosti nadaljevanja odlaganja, saj smo odlagališče napolnili. Zaradi trenutno veljavne zakonodaje si nismo mogli urediti dodatnega odlagalnega polja. Prav tako bi postavitev naprav za zahtevano obdelavo odpadkov pred odlaganjem povzročila previsoke stroške. Stroški zbiranja in prevoza odpadkov so za našo družbo že sedaj visoki, saj smo kot najbolj razvita turistična občina že zagotovili visok standard ravnanja z odpadki na 205 zbiralnicah (157 za gospodinjstva) in pobiranje od vrat do vrat pri 3.600 uporabnikih, to je pri več kot polovici gospodinjstev.
Kuhinjske biorazgradljive odpadke zbiramo od konca leta 2006 pri več kot 3.000 uporabnikih od vrat do vrat. V starem mestnem jedru vsak dan pobiramo odpadke v štirih namenskih vrečkah, v poletni sezoni dvakrat dnevno. Torej smo že sami postavili visok občinski standard, ki nam povzroča drago zbiranje in prevoz za doseganje okoljskih ciljev in primerno urejenost turistične občine.
Ocenjujemo, da bi bila v strnjenem naselju, kot sta Portorož in Lucija, postavitev treh ali celo štirih posod za ločeno zbiranje pri vsaki hiši problematična, obvezna uvedba vrečk za embalažo in papir (imamo 376 prebivalcev na km2) pa izjemno visok strošek.
Zbiranje ostanka odpadkov enkrat na dva tedna na obalnem območju je neprimerno, tudi zaradi temperatur nad 35 stopinj. Poleti se število »prebivalstva« celo podvoji. Težko bo zagotavljati tudi pravilno ločevanje, saj se turisti ne obremenjujejo z ločevanjem, tudi če so informirani.
Pozdravljamo prizadevanja MOP za dosego predpisanih ciljev ločenega zbiranja, menimo pa, da bi lahko prepustili lokalni skupnosti, na kakšen način bo te cilje dosegla glede na svoje posebnosti in že obstoječe dobre prakse.
