Zakonodaja mora jasno opredeliti proizvajalčevo razširjeno odgovornost – EOL 152

Evropski načrt za krožno gospodarstvo sloni na življenjskem ciklu izdelkov, osredotoča se na 7 sektorjev, področij in na prvih mestih so elektronika, IKT in baterije. Električna in elektronska oprema ustvarjata najhitrejšo rast tokov odpadkov. Ali se bo Slovenija usmerila le v ravnanje z OEEO ali bo hkrati začela tudi z zgodbo, kakšen bo izdelek, ki ga proizvajalec pošlje na trg?

Zbiranje in obdelava e-odpadkov bo nedvomno tudi v prihodnje pomembno področje, ki bo zahtevalo učinkovito infrastrukturo, visoko stopnjo ozaveščenosti in ustrezno zakonodajo. Sočasno je pričakovati razvoj izdelkov ter storitev, ki bodo temeljile na konceptu krožnega gospodarstva. Uvedbo opredeljuje akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Predvideva ustrezne zakonodajne rešitve ter ostale ukrepe za razvoj izdelkov z daljšo dobo uporabe. Primernejši bodo za ponovno uporabo, saj jih bo možno nadgrajevati, obnavljati in popravljati. Konstruiranje novih izdelkov bo povečevalo stopnjo recikliranja, zmanjševalo negativni okoljski odtis izdelka, preprečevalo prezgodnje zastaranje izdelka. Akcijski načrt prav tako predvideva prepoved uničenja neprodanih izdelkov ter spodbujanje prodaje storitve namesto izdelka.

A vse se začne s konstrukcijo izdelka.

Konstrukcija izdelka v njegovi življenjski dobi določa do 80 % negativnih vplivov na okolje. Zato bodo smernice EU na področju eko konstruiranja in načrtovanja izdelkov zelo pomembne. Pričakuje se, da bo to spodbuda za razvoj novih poslovnih modelov, investicij in delovnih mest na področju krožnega gospodarstva. Slovenija pri tem ni izjema. Na to kaže dejstvo, da se izvaja na tem področju vedno več projektov, mreženja med deležniki in tudi razvoj konkretnih izdelkov ter storitev.

Omenjate deležnike. Kaj bodo prednostni cilji krožne elektronike v Sloveniji in kdo mora biti med soodgovornimi nosilci?

Vsekakor je potrebno skrbno preučiti Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, ga sprejeti in začrtati njegovo implementacijo. Da bi resnično izkoristili vse njegove potenciale, je potrebno spodbuditi dialog med deležniki, ki ga bodo morali izvajati. Na področju električne in elektronske opreme, to je eno od prioritetnih področij, ko govorimo o krožnem gospodarstvu, so predvsem proizvajalci tisti, ki se bodo morali prilagoditi. Gre za dolgotrajen proces. Zahteva razvoj izdelkov na temelju krožnega gospodarstva. Hkrati morajo biti takšnim izdelkom, ki so praviloma dražji, naklonjeni tudi potrošniki. Zato je pomemben deležnik zakonodajalec. Vzpostaviti mora takšno regulativo, ki bo spodbujala razvoj takšnih izdelkov in storitev.

Vaš projekt Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom Še sem uporaben je pravzaprav nadaljevanje prejšnjih dveh, ko ste na prvo mesto postavili recikliranje e-odpadkov, ozaveščanje in vzpostavitev mreže zbiranja odpadkov. Čeprav je ZEOS pri zbiranju e-odpadkov presegel zakonodajni cilj za 4,3 %, se količine na letni ravni ne spreminjajo. Kje potrebuje Slovenija največje premike pri OEEO – pri zbiranju, pridelavi in reciklaži ali pri ozaveščanju?

Projekt LIFE »Spodbujamo e-krožno« je za družbo ZEOS logično nadaljevanje dosedanjih projektov ozaveščanja na področju e-odpadkov. Zavedamo se, da po 15 letih delovanja vstopa ZEOS v obdobje, ko bo recikliranje le del našega poslanstva. Ravnanje z odpadki je pomemben del krožnega gospodarstva, vendar je preprečevanje nastajanja odpadkov v politiki EU prednostna naloga, ki jo določajo tudi kot obveznost proizvajalcev. S projektom LIFE »Spodbujamo e-krožno« želimo izkoristiti naše dosedanje izkušnje ter se z ustrezno komunikacijo in infrastrukturo približati potrošniku. Spreminjati moramo njegove navade. Glavne akcije projekta so spodbujanje servisiranja, ponovne uporabe, souporabe izdelkov ter razvoj poslovnih modelov krožnega gospodarstva.

A brez učinkovitega zbiranja e-odpadkov cilji ne bodo doseženi.

Kot ugotavljate, zakonodajne cilje zbiranja sicer presegamo. Vendar v zadnjih letih ni takšne rasti kot v preteklih letih. Razlogi so predvsem v destimulativni zakonodaji, saj nagrajuje tiste družbe, ki svoje obveznosti dosegajo minimalno ali pa jih celo ne dosegajo. Izvajanje proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) ravnanja z odpadki je izhodišče celotnega procesa. Če ta odgovornost ni ustrezno predpisana, bodo družbe, ki izvajajo PRO, zasledovale povsem druge interese in ne proaktivnosti v zbiranju odpadkov. Posledično se zaradi nestabilnosti prevzemanja odpadkovnih tokov poveča tveganost investicij v procese zbiranja in obdelave. Dosedanje izkušnje kažejo, da je potrebno v Sloveniji zmanjšati kompleksnost zakonodaje ter skladno z EU direktivo jasno opredeliti zahteve za organizacije, ki izvajajo proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Ministrstvo za okolje in prostor to problematiko rešuje skozi predloge sprememb Zakona o varstvu okolja. Upamo, da bodo spremembe zakonske regulative, ki jih je ministrstvo predstavilo že junija 2019, sprejete čim prej.

Ali se ne mudi? V letu 2021 bi morala Slovenija doseči višjo stopnjo zbiranja e-odpadkov, saj bo potrebno zbrati 65 % količin odpadkov, ki so dani na trg. ZEOS je najpomembnejša shema. Kaj boste storili, da se približate cilju, in kaj morajo storiti drugi, ki so prav tako odgovorni za zbiranje in prevzem?

Količina električne in elektronske opreme na trgu se povečuje. V zadnjih petih letih je zrasla od 14 kg na prebivalca na 20 kg na prebivalca letno. Z druge strani se je rast zbranih količin dvignila iz 5 na 7 kg na prebivalca. Razlika med količino dano na trg in količino zbranih e-odpadkov jasno kaže, da smo daleč od cilja, da bi zbrali 65 % količine dane na trg.

Zakaj?

Tako kot nekatere druge države EU ugotavljamo, da gospodinjstva še vedno »kopičijo« tovrstne proizvode, da del e-odpadkov konča zunaj legalnih mrež zbiranja ter da je precejšen del e-odpadkov manjših dimenzij vržen med mešane komunalne odpadke. Prav to nas je že pred leti spodbudilo, da investiramo v vseslovensko mrežo zbiranja e-odpadkov preko uličnih zbiralnikov. Z izjemo nekaterih občin so postavljeni po vsej Sloveniji. Skupno jih je preko 700. Z rezultati, ki so od prevzema do prevzema boljši, tako količinsko kot kvalitetno, smo zelo zadovoljni. Gospodinjstva so zbiralnike dobro sprejela, so ozaveščena. Količine e-odpadkov manjših dimenzij dejansko naraščajo. Pripravljamo pa nove projektne ideje in predloge, da povečamo zbrane količine e-odpadkov. Precej idej črpamo od naših sorodnih podjetij po EU, kjer izmenjujemo izkušnje v sklopu združenja WEEE Forum (www.weee-forum.org ). A poudarjamo, ključno je, da zakonodajalec na osnovi 15-letnih izkušenj, rezultatov številnih problemskih konferenc, različnih zakonodajnih pristopov pri različnih odpadkih, ki so v domeni PRO, spremeni ter dopolni zakonodajo. Tako bo spodbudil celoten sektor ravnanja z odpadki.

Kje končajo odpadki, sekundarne surovine, ki jih v Sloveniji ne uspemo zbrati, za kakšne količine gre in kakšne so primerjave z drugimi državami v EU?

V povprečju je v EU (vir; WeeeForum, KeyFigures report 2018) v letu 2018 na trg dano 23,5 kg/prebivalca EE opreme. V povprečju je zbranih ter obdelanih 8,5 kg/prebivalca. Povprečna stopnja zbiranja e-odpadkov glede na količine dane na trg je v EU le 35 %. Skandinavske države, države Benelux, Švica, Avstrija, Francija, Islandija, so nadpovprečne, Slovenija je s stopnjo zbiranja 38 % ravno malo nad povprečjem. Razlika med količino e-opreme dane na trg in zbranih e-odpadkov v zadnjih 10 letih v Sloveniji znaša 200.000 ton. Te količine seveda pomenijo precejšen neizkoriščen potencial sekundarnih surovin. Res je, da imajo gospodinjstva danes v uporabi bistveno več e-opreme kot pred 10 leti. Vendar po ocenah vsaj 30 % te količine konča med drugimi tokovi odpadkov, neevidentirano in neobdelano skladno s standardi.

V vaši mreži zbiranja e-odpadkov so ulični zbiralniki, zeleni koti v trgovinah, mobilni zbiralniki. V katerem delu mreže količine zbrane OEEO najbolj raste in kaj ugotavljate pri gospodinjstvih?

Širitev mreže prevzemanja odpadkov za gospodinjstva je zelo pomembna. Še posebej, kot v Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo poudarja komisija EU, je za gospodinjstva pomembna gostota in dostopnost lokacij za prevzem odpadkov. Vključno na javnih površinah ter z upoštevanjem regionalnih in lokalnih razmer z različnimi pristopi v mestih in podeželju.

Možnosti je več.

Vse tri možnosti prevzemanja e-odpadkov, ulični zbiralniki, zeleni koti, mobilno zbiranje, ki jih dodatno uvajamo v zadnjih 3 letih, so za potrošnike dobrodošle. Ulični zbiralniki so najbolj opazni. Postavljeni so na eko-otokih, ki jih gospodinjstva redno uporabljajo. So tudi dobro ozaveščevalno orodje za ločeno zbiranje e-odpadkov. Trenutno v učinkovitosti prednjačita Štajerska in Gorenjska. Zbrana količina e-odpadkov v uličnih zbiralnikih je med 5 in 10 % celotne količine e-odpadkov v posamezni regiji, kar je dober rezultat. Še posebej, če vemo, da gre za e-odpadke manjših dimenzij.

Trgovine?

Zeleni koti oz. zbiralniki za e-odpadke v trgovinah so pomembni za ozaveščanje potrošnikov o nujnosti ločenega zbiranja. Skupaj s trgovci izvajamo številne akcije. Prevzemanje e-odpadkov je za trgovce, ki prodajajo tovrstne izdelke, sicer zakonodajna obveznost. Mobilno zbiranje je dobrodošlo predvsem za naselja, ki so nekoliko odmaknjena od zbirnih centrov javne službe. Hkrati pa je takšen način ustrezen v sklopu zbiralnih akcij, ki jih organiziramo skupaj z izvajalci javne službe.

Proces zbiranja e-odpadkov je vedno nadgrajen z informiranjem in ozaveščanjem gospodinjstev. Povezujemo vse glavne deležnike pri ravnanju z e-odpadki. Raziskave, ki jih izvajamo z gospodinjstvi, kažejo, da se njihove navade spreminjajo, da se zavedajo nujnosti ločenega zbiranja e-odpadkov ter so seznanjeni o možnosti oddajanja na ustrezna mesta.

Ne smemo pozabiti na pilotno akcijo za oddajo delujočih aparatov. Kaj naj uporabnik odda v pilotni kotiček za ponovno uporabo e-odpadkov in na koga ciljate pri oddaji delujočih aparatov – predvsem na gospodinjstva ali na proizvajalčevo razširjeno odgovornost? In kako boste nadaljevali po izkušnjah pilotnega projekta v Celju?

Pilotni kotiček za ponovno uporabo, postavljen v zbirnem centru Simbio, v Celju, je pravzaprav prva konkretna akcija našega vključevanja v ta del krožnega gospodarstva. Gospodinjstva pozivamo in usmerjamo, da še delujoče aparate oddajo v ta kotiček. Pri zbiranju e-odpadkov ugotavljamo, da precej aparatov še dela.

Zato želimo skupaj z izvajalci javne službe, kjer sicer prevzamemo 60 % vseh e-odpadkov, pripraviti enovito infrastrukturo, navodila in usmeritve ter ustrezno dokumentacijsko in zakonodajno podlago za vzpostavitev procesa ponovne uporabe. V nekaterih državah je to področje umeščeno pod Proizvajalčevo razširjeno odgovornost. Določeni so cilji ter stopnje, ki jih je potrebno dosegati. Kot organizacija, ki izvaja PRO, želimo, da se proces priprave za ponovno uporabo tudi pri nas vzpostavi transparentno in skladno s sprejetimi standardi. Na podlagi izkušenj pilotnega projekta bomo med drugim podali predloge za zakonsko ureditev tega področja.

Težave so pri reciklaži. Zakaj? Katere objekte za reciklažo odpadkov in e-odpadkov bi bilo ekonomsko in okoljsko upravičeno graditi v Sloveniji? Zelo aktualne so ideje o samooskrbi na tem področju.

E-odpadki so posebna skupina odpadkov. Za učinkovitost obdelave se zahtevajo posebne tehnologije. Prav tako so znotraj e-odpadkov skupine, kot so hladilniki, TV aparati, IT oprema, sijalke,.., ki imajo svoje konstrukcijske značilnosti in različno strukturo materialov ter komponent, kar je potrebno upoštevati pri obdelavi. Tehnologije obdelave so v zadnjem desetletju zelo napredovale in dosegajo izjemno visoke stopnje obdelave. Manj se obremenjuje okolje, učinkoviteje se pridobivajo sekundarne surovine. Stalno se vlaga v razvoj, saj se struktura e-odpadkov spreminja skladno z uvajanjem novih tehnologij in materialov v proizvodnjo novih izdelkov. V EU so redke države, ki ne bi imela vsaj enega celovitega centra za obdelavo e-odpadkov. Slovenija je ena od njih. Ker količine e-odpadkov iz leta v leto rastejo, ker je čezmejno premeščanje teh odpadkov v obdelavo pogojeno s pridobivanjem dovoljenj in povezano z dodatnimi stroški logistike, se upravičenost investicije hitro potrdi. Zbrane količine posamezne skupine e-odpadkov v Sloveniji za ekonomiko investicije morda niso zadostne. Zato je potrebno upoštevati tudi možnost, da izvajamo obdelavo tudi iz katere od sosednjih držav. Morda bo krožno gospodarstvo spodbuda za takšne naložbe. Tako bomo zmanjšali odvisnost od centrov za obdelavo e-odpadkov v tujini.