Začetek vseh v javnem sektorju so energetski pregledi – EOL 132

Na Mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu v Celju so na strokovni konferenci govorili o trajnostnih energetskih rešitev v javnih stavbah. V okviru evropskega projekta CLEAN jo je organizirala Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). Kot je v uvodnem pozdravu povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, so se občine Savinjske regije s podpisom deklaracije o trajnostnem razvoju zavezale k določenim ukrepom, med njimi je pomembna energetska sanacija javnih objektov. Energetska sanacija je tudi med štirimi cilji regionalnega razvojnega programa 2020, kot je poudaril mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina in predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije.

V Sloveniji imamo 212 občin, 2 kohezijski regiji in 12 razvojnih regij, ki so enake 12 statističnim regijam. Kot je povedal dr. Robert Drobnič z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se v Sloveniji regije razvrščajo tudi po stopnji razvitosti, in sicer na podlagi indeksa razvojne ogroženosti. Na tej osnovi se razdelijo sredstva. Bolj ogrožene regije prejmejo več. V izračunavanje indeksa je vključenih 14 kazalnikov, med njimi so nekateri tudi okoljski. Kot je povedal dr. Robert Drobnič, bo v prihodnje dodan tudi kazalnik za ogljični odtis posamezne regije. Sicer pa se pri regionalni politiki zasledujeta dva cilja: nadaljnji razvoj vsake regije ne glede na njeno trenutno razvitost, in večji razvoj manj razvitejših regij. V letošnjem letu so na ministrstvu objavili tudi razpis v vrednosti 11 milijonov evrov za energetsko obnovo na področju turizma na obmejnih območjih. Gre za območja z visokim deležem odselitev. Z razpisom želijo omogočiti razvoj turizma, povečati obseg del zaradi energetskih sanacij in posledično ohranjati delovna mesta, omogočiti privlačno okolje za bivanje in zmanjšati odselitveno stopnjo.

Kot je povedala dr. Darja Piciga z Ministrstva za okolje in prostor, naj bi se kazalnik okoljskega odtisa vključil tudi v strategijo razvoja Slovenije. V Sloveniji smo si namreč zastavili cilj, da v obdobju od leta 2013 do 2030 zmanjšamo okoljski odtis za 20 %. Cilji EU s sedanjimi ukrepi ne bodo doseženi, zato so potrebni trajnostni prehodi. Dr. Darja Piciga pri tem poudarja, da so nujne spremembe sistema v temeljih, ne samo s tehnološkega, ampak tudi z družbenega vidika. Čeprav je EU dosegla določene napredke, so dolgoročne napovedi slabe. Razvoj trajnostnih rešitev je možen tudi s finančnimi podporami iz slovenskega Sklada za podnebne spremembe in Sklada za inovacije EU, kjer bo za leto 2020 na voljo več milijard evrov. Širši naj bi bili tudi kriteriji za upravičenost sredstev.

Energetska učinkovitost v javnem sektorju

Za energetsko učinkovitost v javnem sektorju sta osnova direktiva iz leta 2012 o energetski učinkovitosti in uredba iz leta 2016 o upravljanju z energijo v javnem sektorju. To določa obveznost vzpostavitve sistema upravljanja z energijo v stavbah javnega sektorja. Upravljanje vključuje izvajanje energetskega knjigovodstva, določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije ter poročanje odgovorni osebi zavezanca o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov. Kot je povedal Cveto Fendre iz Šolskega centra Velenje, energetski prihranki prinašajo tudi finančne prihranke. Optimalnemu energetskemu upravljanju je osnovna podpora energetski informacijski sistem. Do konca leta 2018 bodo morale vse javne stavbe klasične števce za spremljanje porabe energije zamenjati s pametnimi števci. Cilj energetskega menedžerja mora biti predvsem, da se doseže določeno bivanjsko ugodje, kar pomeni, da se preprečijo nezračnost stavb in slabe energetske bivanjske razmere. Učinkovit energetski organizacijski sistem in dobro upravljanje z energijo lahko prinese tudi do 20 % prihrankov. Začetek vseh zgodb so energetski pregledi.

Ključni elementi energetskega menedžmenta v lokalni skupnosti so določitev energetskih ciljev, vzpostavitev energetskega menedžmenta, motivacija zaposlenih o vsebinah energetske učinkovitosti ter sprejem energetske strategije oziroma lokalnega energetskega koncepta. Sašo Mozgan iz Energetske agencije KSSENA je kot primer dobre prakse predstavil Mestno občino Velenje, kjer so že leta 2004 vzpostavili energetski menedžment. Energetski ukrepi temeljijo predvsem na principu zmanjševanja izgub in povečevanja dobitkov. Pomemben segment je po njihovih izkušnjah tudi spodbujanje zaposlenih k izvajanju energetskih ukrepov. Osnova za vsako energetsko načrtovanje je vsaj energetsko knjigovodstvo, ki omogoča merjenje, analizo in poročanje porabe energije za različne dejavnosti, izboljšanje energetske učinkovitosti in spremljanje okoljskega vpliva porabe energije. Pozoren pa je potrebno biti na pravilno interpretacijo kazalnikov.

Tudi Mestna občina Celje je intenzivno stopila na pot prenove javnih stavb. Kot je povedal Sandi Marzidovšek iz Mestne občine Celje, so se prenove lotili z javno-zasebnim partnerstvom in EU skladi. Čeprav v Mestni občini Celje v preteklosti na področju javno-zasebnega partnerstva nimajo izkušenj, so se odločili zanj in bodo v sodelovanju z Energetiko Celje prenovili osem objektov v vrednosti 5 milijonov evrov. Obnovili bodo 3 vrtce, 4 šole in stavbo kulturne dediščine Celjski dom. Izračunani energetski prihranki po prenovi bodo po 15. letih tolikšni, da bi z njimi lahko pokrili letno potrebo po energiji za 520 gospodinjstev. Gre za prihranek energije 2.030.667 kWh/leto in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 446 ton CO₂/leto. V začetni fazi projekta se soočajo predvsem z veliko administrativnimi postopki, sicer pa je za njih kot občino ugodno to, da gre za nizek začetni vložek in da zasebnik prevzame velik del investicije. Prve izkušnje kažejo tudi na to, da so realni stroški drugačni od prvotne ocene stroškov, kar povzroča veliko nepotrebnega usklajevanja in ovira terminski načrt izvedbe.

Poleg zmanjšanje porabe energije je eden od dejavnikov za energetsko učinkovitost stavb tudi, kako preostanek energije pridobiti na varčen način, kot je povedal Jurij Stritih iz podjetja Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d.o.o. V zadnjem času je trend na tem področju predvsem nizkotemperaturno ogrevanje. Področje zunanjega ovoja stavb je v Sloveniji precej dobro razvito in že dobrih 10 let na tem področju obstajajo subvencije. Na področju ogrevanja, prezračevanja, hlajenja je pomembno aktivno prezračevanje, zaradi podnebnih sprememb pa vse pomembnejše postaja hlajenje stavb. Za doseganje ustrezne učinkovitosti je potrebno nove tehnologije in sisteme tudi pravilno uporabljati, k čemur lahko veliko pripomorejo avtomatizacija in pametne hiše.

Prehod na nizkoogljično gospodarstvo se splača

Jernej Stritih je poudaril, da se glede na dosedanje slovenske izkušnje prehod na nizkoogljično družbo splača. Dodaja, da bi prehod na nizkoogljično strategijo prinesel pol odstotka več gospodarske rasti. Pomembno pa je vedeti, katere tehnologije se splačajo. Pri spodbujanju inovacij je potrebna transparentnost glede izzivov, jasna dolgoročna vizija, prioriteta raziskav in razvoja ter javna vlaganja, izmenjava informacij in izkušenj ter ustrezen dostop do kapitala.

Eno zanimivih inovacij na področju izolacije je predstavil Janez Gorenšek iz IAMB Zavoda, Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo, kjer raziskujejo možnosti uporabe gliv oziroma gob za proizvodnjo izolacijskih plošč. Proizvodnja micelijskih pen iz gob je mogoča z uporabo obnovljivih virov energije in je CO₂ nevtralna. Gre za nizko energetsko proizvodnjo v primerjavi z ostalimi izolacijami (stekleno, kameno volno idr.), po uporabni dobi je izolacija popolnoma biorazgradljiva, pri proizvodnji in vgradnji ne oddaja škodljivih snovi in ima tudi veliko boljšo požarno varnost od polistirenov. Potencial gob je tudi pri proizvodnji embalaže, ki se lahko kompostira. Slabost te izolacije pa je predvsem v omejitvi pri izredno vlažnih prostorih, zato bi bilo potrebno razviti vodoodbojne premaze, ki bi bili razgradljivi. Prisoten pa je tudi skepticizem gradbenikov glede uporabe takšne izolacije.