| Ravnanje z OEEO | | |
| V Interserohu, ki je druga najmočnejša shema pri ravnanju z OEEO, ugotavljajo, da se v Sloveniji vse več ljudi ukvarja s predelavo kovin. Iščejo zaslužek in povečujejo zmedo na trgu. Glede Uredbe pa Mateja Mikec, direktorica Interseroha, meni, da naj Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predvsem upošteva stališča skupine pri GIZ skupne sheme. Predlagajo namreč, kako določiti cilje pri zbiranju OEEO, večjo odgovornost IJS, ustanovitev evidenčne hiše in pogoje za akreditacijo skupne sheme. | |
Kaj kažejo rezultati lanskega zbiranja OEEO v shemi Interseroha, v katerih razredih električne in elektronske opreme je rast in kje ne, razlogi? Koliko kg OEEO na prebivalca ste zbrali?
V letu 2013 smo zbrali največ malih gospodinjskih aparatov (4. ZPS), in sicer več kot 900 ton, kar predstavlja približno 37 % celotne količine zbranih odpadnih malih gospodinjskih aparatov v letu 2013. Sledijo TV in monitorji (3. ZPS), katerih smo v letu 2013 zbrali 535 ton. Najmanjši delež zbranih količin imamo pri sijalkah (5. ZPS) in velikih gospodinjskih aparatih (1. ZPS).
V letu 2013 smo zbrali 3,45 kg OEEO na prebivalca.
Razraščanje sivega trga vpliva na uspeh zbiranja in prevzemanja OEEO. Kje so glavne težave?
V zadnjem času se zaradi posledic recesije vse več ljudi ukvarja s predelavo kovin, kar se zlasti pozna pri zbiranju velikih gospodinjskih aparatov (VGA), kjer določeni zbiralci ponujajo odkupne cene v višini ca. 100 EUR/T. To je glavni vzrok, da VGA ne pridejo v sistem.
Kakšne posebnosti v ravnanju zavezancev in distributerjev OEEO opažate in kako izpolnjujejo svoje obveznosti?
Opažamo, da se povprečna teža izdelka zmanjšuje ter da so nekatere vrste EE opreme glede na količine, posredovane na trg, v upadanju. Največ sprememb je pri EE opremi, ki jo uporabljamo v gospodinjstvih za preživljanje prostega časa (IT, zabavna elektronika, televizije, računalniki…). Če smo pred leti imeli kamero, fotoaparat in telefon, so danes vse te funkcije združene v pametnem telefonu. Podobno je s televizijami in računalniki, saj so te naprave vedno lažje. Ker je naš cenik licenčnine razdeljen, tako da upošteva težo EE opreme dane na trg, se nam prihodki prerazporejajo in upadajo.
V zadnjem času opažamo porast novih zavezancev, ki na trg vnesejo zelo malo količin EE opreme. Kljub njihovi pripravljenosti, da bi izpolnjevali svoje obveznosti po Uredbi, so kmalu neprijetno presenečeni, ko ugotovijo, koliko dela je potrebnega za ureditev prijave na vse potrebne institucije ter za izdelavo obdobnih poročil, pa čeprav na trg letno vnesejo manj kot 500 kg EE opreme. Zato pozivamo državne institucije, da poskušajo pri pripravi nove Uredbe odstraniti čim več birokratskih ovir.
Kako sodelujete s komunalnimi podjetji? Kateri del trga z OEEO je najbolj urejen in kako?
Sistem prevzemanja OEEO, ki je ustrezno ločena na pet zbirno-predelovalnih skupin (ZPS), pri izvajalcih javne službe (IJS) še vedno ne deluje popolno. Največ težav je povezanih s samim zbiranjem OEEO, ki se po večini še vedno odvaža v sklopu zbiranja kosovnih odpadkov. Tak način zbiranja se nam zdi zelo neučinkovit, saj je zbrana OEEO v zelo slabem stanju oziroma jo nepridipravi čez noč še dodatno razstavijo in odstranijo materiale, ki so tržno zelo zanimivi. Do podobnih težav prihaja tudi v slabo zavarovanih zbirnih centrih, kjer se zbrana OEEO začasno skladišči. Precej boljši rezultati so tam, kjer so že uredili zbiranje na klic, saj je takšna oprema cela, nepoškodovana in še vedno delujoča.
Prav področje OEEO ponuja dobre možnosti za predelavo in reciklažo. Kako uspeva pri tem vaša družba in kaj bi morala Slovenija storiti za razvoj reciklažne industrije?
V letu 2013 je bila vsa prevzeta OEEO pri pooblaščenih izvajalcih ustrezno obdelana, deloma predelana in deloma reciklirana, del opreme pa je ostal v skladišču, kjer najbolj izstopa razred 3, ki smo ga tudi zbrali največ. Presegli smo vse ciljne deleže predelave po posameznih razredih, čeprav predelava posameznih vrst OEEO v Sloveniji ni mogoča in se izvaja večinoma v tujini. Največ težav imamo pri predelavi razreda 1a, ker se predelava v okviru naše sheme izvaja v tujini, zaradi česar smo vsako leto odvisni od pridobivanja notifikacije za izvoz čez mejo, kar nekoliko upočasni proces predelave.
Slovenija zamuja pri pripravi nove uredbe o ravnanju z OEEO. Katere spremembe pričakujete, kaj predlagate?
Slovenija ni izjema, saj zamujajo tudi Nemci, ker si želijo resnično izboljšati sistem. Uredba bi naj bila pripravljena predvidoma konec leta 2014. Tudi pri nas velja prepričanje, da je potrebno sistem ravnanja z EE opremo prenoviti ob upoštevanju preteklih izkušenj in ob upoštevanju težav na drugih področjih, kot je npr. embalaža, kar je zelo dobro. Nova Direktiva EU na tem področju je odraz dejstva, da se EU na eni strani zaveda surovinske odvisnosti ter svojega znanja na področju predelave na drugi strani. Zato je EU veliko pozornosti namenila omejevanju črnega trga na področju trgovanja z EE opremo. To se odraža tudi v novih visokih zbirnih kvotah, ki jih moramo družbe realizirati. To pomeni, da se bo pričela bitka za masni tok, kar bo vodilo v povečevanja stroška in konkurenčen bo tisti, ki bo v postopku predelave uspel iz odpadne EE opreme izločiti in prodati čim več uporabnih surovin.
Glede implementacije nove Uredbe v Sloveniji lahko pohvalim delovanje skupine GIZ skupne sheme, ki je sprejela nekatera ključna stališča. Posredovali smo jih tudi na pristojno ministrstvo. Naj jih omenim.
– Cilji zbiranja OEEO morajo biti določeni po letih ter posamezni zbirni skupini (veliki aparati, hladilniki, TV aparati, sijalke, ..).
– IJS morajo biti prav tako soodgovorni za določen delež ciljev zbiranja iz gospodinjstev (npr. na prebivalca, po posamezni zbirni skupini);
– Ustanovitev t.i. »Kliringa« oziroma evidenčne hiše, ki dnevno vodi nadzor nad podatki količin EE opreme dane na trg in količin zbiranja pri posameznih IJS, zbirnih skupinah in skupnih shemah ter odreja in sankcionira neizpolnjevanje pravil prevzemanja s strani skupnih shem. Evidenčna hiša ne sme biti v lasti države.
– Definirajo se pogoji za akreditacijo skupne sheme. Ključni kriteriji so višina osnovnega kapitala ter finančna garancija v primeru neizpolnjenih ciljev (unovčljiva skozi evidenčno hišo), itd.
Kakšno je vaše stališče do višine okoljske dajatve, ki jo morajo plačati proizvajalci oziroma tisti, ki dajejo OEEO na trg?
Okoljska dajatev je po mojem mnenju povsem nepotrebna in le obremenjuje gospodarstvo. Ne samo zaradi višine zneska, temveč tudi zaradi načina obračuna, ki zavezancem vzame precej časa. Ker je namen okoljske dajatve le vodenje evidenc, bi predlagali, da to vlogo prevzame klirinška družba.
Stroka različno ocenjuje, ali bo Slovenija sposobna doseči okoljske cilje pri ravnanju z OEEO. Kaj bi morala storiti okoljska politika in kaj zavezanci oziroma sheme?
Cilje bo možno doseči le, če se bodo v Uredbo vpeljala priporočila, ki jih navaja GIZ skupne sheme, če bo država zagotovila ustrezen nadzor in sankcioniranje tistih, ki se pravil ne držijo, ter če bo upoštevala priporočila stroke. Na ta način se bodo ustvarili zdravi temelji za „tekmo“ zbiranja zadostnih količin odpadne EE opreme. Na strani zavezancev pričakujemo predvsem zavedanje, da so oni glavni financerji ravnanja z EE opremo ter da se morajo vanj aktivno vključiti. Zavezanci bodo morali vlagati v novo zbirno opremo, predvsem tisto, ki bo namenjena zbiranju drobnih gospodinjskih aparatov, medtem ko bomo morale sheme veliko postoriti na področju drobne logistike in izboljšanju rezultata pri predelavi.
