| Nefinančno poročanje | | mag. Vanesa Čanji | |
| V slovenski pravni red naj bi do 6. decembra letos prenesli Direktivo EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih podjetij in skupin, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela oktobra 2014. Določbe direktive stopijo v veljavo 1. januarja 2017. Z direktivo želi EU dvigniti preglednost socialnih in okoljskih informacij, ki jih dajejo na voljo podjetja v vseh sektorjih, na primerljivo visoko raven v vseh državah članicah. Razkritje nefinančnih informacij je po mnenju Evropske komisije nujen korak za obvladovanje prehoda k trajnostnemu globalnemu gospodarstvu, ki povezuje dolgoročno donosnost s socialno pravičnostjo in varstvom okolja. V tem pogledu naj bi razkritje nefinančnih informacij pripomoglo k merjenju, spremljanju in upravljanju uspešnosti podjetij ter njihovega vpliva na družbo. | |
Direktiva od podjetij z več kot 500 zaposlenimi zahteva, da pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, v kateri navedejo informacije vsaj o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, o spoštovanju človekovih pravic ter o zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. V to izjavo bo treba vključiti opis politik, rezultatov in tveganj na teh področjih. Izjava o nefinančnem poslovanju bo morala vključevati tudi informacije o postopkih skrbnega pregleda, ki jih izvaja podjetje. Za podjetja je večji zalogaj razkritje ključnih okoljskih in socialnih informacij o njihovih dobavnih in podizvajalskih verigah, kjer je to ustrezno in sorazmerno. Izjava bo morala biti priložena poslovnemu poročilu podjetja.
Javna razprava
Komisija je sredi januarja odprla javno razpravo in zainteresirano javnost pozvala k sodelovanju pri pripravi nezavezujočih smernic za pripravo izjave o nefinančnem poslovanju. Smernice bodo vključevale splošne in sektorske nefinančne ključne kazalnike uspešnosti. Komisija bo upoštevala obstoječe primere najboljših praks in mednarodni razvoj dogodkov. Kar zadeva okoljske vidike, bo Komisija zajela vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter emisije toplogrednih plinov.
Osnova so že sprejeti okviri
Jasno je, da se bo Komisija na nacionalne okvire in okvire EU, kot so sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), pobuda za globalno poročanje GRI, smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja, standard ISO 26000 Mednarodne organizacije za standardizacijo, tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela in drugi priznani mednarodni okvirji.
Države članice morajo zagotoviti obstoj primernih in učinkovitih sredstev, ki zagotavljajo, da podjetja razkrivajo nefinančne informacije v skladu s to direktivo. Zato bodo morale zagotoviti učinkovite nacionalne postopke, s katerimi bodo uveljavile izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, ter poskrbeti, da so ti postopki na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom pravni interes za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive.
Pri nas pristojno MGRT
Za prenos te direktive v slovenski pravni red je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Po zagotovilih tega ministrstva jo bo v pravni red preneslo z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zahtevanem roku. “Glede na to, da je delo v zvezi s prenosom direktive na ministrstvu šele v začetni fazi, ne moremo podati podrobnosti. Lahko zatrdimo, da bodo določbe novele ZGD-1 sledile ureditvi omenjene direktive. MGRT bo v prvi polovici tega leta pripravilo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki bo objavljen na uradni spletni strani MGRT. Na osnutek predloga bo lahko zainteresirana javnost podala svoje pripombe. Šele po zaključeni fazi javne obravnave in medresorskega usklajevanja ter po uskladitvi osnutka predloga zakona s prispelimi pripombami bo lahko MGRT podajalo odgovore v zvezi z vsebinskimi rešitvami predloga zakona,” so sporočili z ministrstva.
