Tropska hiša v Celju
Urška Košenina
Tropska hiša v Celju je unikaten in prvi projekt takšnih načinov prikazovanja vrst v Sloveniji. Obiskovalci se bodo med nekaterimi živalmi sprehodili v prehodnih ogradah, velikih okrog 100 m2, pravi Simon Cirkulan, profesor biologije in kemije, ter idejni oče projekta. Prostore je tropska hiša našla v Celjskem domu. Trenutno ponujajo programe formalnega izobraževanja za različne izobraževalne zavode in programe neformalnega izobraževanja za vse obiskovalce. V Sloveniji so pri promoviranju biološke znanosti unikatni. Tropska hiša sodeluje tudi v ex-situ programih vzreje, kjer se živali vzrejajo v umetnem okolju in se v prihodnje, ko in če se razmere v naravnem okolju izboljšajo, lahko vrnejo v naravo.
V Sloveniji ste prvi, ki postavljate na noge takšen projekt. Prav tako je unikatna tudi prezentacija živali in rastlin, predvsem zaradi dizajna ograd, gred in terarijev ter umestitve projekta v prostor, ki poustvarja 5 različnih ekosistemov sveta. Od kod ideja? Kakšne napore je bilo potrebno vložiti za realizacijo in kako je po odprtju? Je pandemija ogrozila prevoz rastlinskih in živalskih vrst?
Tako je, Tropska hiša je prvi projekt takšnega prikazovanja vrst v Sloveniji. Prav tako smo prvi, ki na enem mestu združujemo živali in rastline. Prav vse umeščamo v različna področja petih različnih regij v poustvarjenih ekosistemih. Obiskovalci se bodo med nekaterimi živalmi sprehodili v prehodnih ogradah, velikih okrog 100 m². Prav ta pristop je, čeprav ne lahek, najboljši. Obiskovalec se počuti, kot da je prišel v drugo okolje nekje v naravi, kjer spoznava njegove karakteristike, njegove prebivalce in se o njih uči. Ta celostni pristop, ki združuje estetke in strokovne vidike, je za doseganje cilja naravovarstva skozi izobraževanje in ozaveščanje najbolj učinkovit.
Od kdaj ideja?
Ideja sega že v otroška leta. Se pa je z dolgoletnim strokovnim delovanjem na področju vzreje živali in pedagogike v naravoslovju oblikovala v neko celoto. Prilagodila se je tudi na prostor Celjskega doma, v katerem bo Tropska hiša zaživela.
Kako ste izpeljali idejo?
Še predno smo začeli z gradnjo terarijev in ograd, je bilo potrebno oblikovati načrt, raziskati tržišče glede dostopnosti določenih materialov in material tudi zbirati. Zelo veliko materiala smo reciklirali. Tako smo že v samem začetku postavili smernice in temelje za prihodnje trajnostno delovanje Tropske hiše. Že leto pred tem so se rojevale skice, načrti, usklajevanje glede prostorov, dogovarjanja glede novih živalskih vrst in sodelovanje z bodočimi partnerji in zvezami na evropskem in svetovnem nivoju. Dela je bilo ogromno. Tudi napora. Danes so stvari lažje. Ampak projekt temelji na stalnem delu, prilagajanjih, posodabljanjih. Hkrati bi radi postali prva institucija v državi, ki bi tako celostno skrbela za obstoj živalskih in rastlinskih vrst ter njihovega okolja doma in po svetu predvsem z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo.
Pandemija?
Da, močno je vplivala na proces urejanja Tropske hiše. Ne samo, da smo bili primorani za kar nekaj tednov odložiti postavljanje okolja. Izgubili smo tudi nekaj novih vrst. V tem času je namreč prevoz nekaterih ogroženih vrst žival onemogočen. Prav tako se je ustavil proces vključevanja v EAZA-o, evropsko zvezo živalskih vrtov in akvarijev, katere član želimo postati. Celotna situacija nam bo zmanjšala tudi število obiskovalcev in okrnila udeležbo na spremljevalnih programih.
Zakaj v Celju? Kako boste financirali Tropsko hišo, kakšni bodo stroški poslovanja? Je možnost podpore iz evropskih sredstev?
Celje je lepo mesto, ki pa nujno potrebuje več turističnih točk ter znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju biologije, ki je nikoli ni imelo. Mesto ima potencial in je strateško dobro pozicionirano. Prav tako smo v Mestni občini Celje dobili v najem primerne prostore. Predvsem dovolj velike, zato sem za izvedbo tega projekta izbral to mesto, blizu katerega tudi živim. Tudi logistično je tako izvajanje projekta lažje. Stroškov še ne moremo definirati. Vsekakor gre za neprofiten projekt, kjer bomo poleg stroškov obratovanja, stroškov nabave hrane in opreme za živali, plače zaposlenih, denar namenjali tudi ostalim projektom s podobnimi cilji in konceptom ter projektom varovanja vrst, ki delujejo na terenu doma in po svetu. V prihodnje razmišljamo tudi o evropskih sredstvih.
Del vašega poslanstva sliši na to, da je pestro biodiverziteto sveta, tako domorodnih kot tudi tujerodnih vrst, možno ohraniti predvsem z izobraževanjem družbe, tako da ji ta neznani svet približamo. Kakšni so vtisi prvih obiskovalcev? So večinoma otroci? S katerimi programi želite navduševati in izobraževati mlade?
Tropska hiša je namenjena različnim skupinam obiskovalcev. Otroci so tista skupina, ki se najbolj intenzivno učijo. Otroci so najbolj dojemljivi. Obdobje otroštva je ključno za vzpostavljanje pravih vrednot, etike in morale, ne samo na družbenem področju, pač pa tudi v odnosu do narave. Če pa bomo želeli Zemljo varovati danes, kar je nujno tudi za obstoj človeške vrste, bomo morali ozaveščati prav vsakega, ne glede na starost.
V čem se razlikujete od živalskega vrta?
Pravno in formalno tudi mi spadamo v kategorijo živalskih vrtov, smo živalskemu vrtu podoben prostor po standardih RS. Danes so v ospredju kvalitetni projekti vzreje živali in rastlin v umetnem okolju, ki temeljijo na izobraževanju in znanosti. So večkrat ključni za obstoj določene vrste in neke genetske banke. To so moderne, sodobne institucije in prav takšna je tudi Tropska hiša. Danes in jutri. Žal pa je pri nas in po svetu prisotnih kar nekaj živalskih vrtov, ki jim večkrat pravimo obcestni vrtovi. Ti živali zbirajo brez nekega koncepta. Ne delujejo v dobro preživetju vrste, ampak živali prikazujejo kot neko atrakcijo za privabljanje ljudi. V takšnih živalskih vrtovih ponavadi ni strokovnih izobraževalnih programov, tudi informativne table so zapisane napačno, nestrokovno. Večkrat pa lastniki tudi ne vedo, ali je žival, ki jo imajo, sploh primerna za njihovo okolje glede na prostorske zmožnosti in strokovno znanje.
Kako potekajo delavnice in v čem ste unikatni? Katere ogrožene vrste domujejo v tropski hiši?
Trenutno pripravljamo programe formalnega izobraževanja za različne izobraževalne zavode in programe neformalnega izobraževanja za vse obiskovalce. Poleg delavnic še ostale dogodke na naravoslovnem, kulturnem in umetniškem področju, ki jih navdihne narava. V različne programe vključujemo nivoje znanstvene komunikacije in povezujemo različne smeri biologije in naravoslovja. Hkrati bomo pričeli s programom Vikend naravoslovcev, kjer se bodo mladi znanstveniki lahko učili o živalih in rastlinah in hkrati spoznavali fizikalne in kemijske pojave narave, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju.
Posebnosti?
Pri nas domujejo številne ogrožene vrste, tudi tiste, katerih populacije v naravnem okolju niso številčno ocenjene. Med najbolj kritično ogroženimi vrstami je siamski krokodil, s katerim smo vključeni v svetovni program vzreje za ohranitev vrste. V naravi jih je le še okrog 250 ali manj. Tudi dvoživke so zaradi človekovega vpliva na okolje vedno bolj prizadete. Vzrejamo tudi vrsto paličnjaka, ki naj bi v naravi že izumrla zaradi izsekavanja gozdov na Borneu. V prihodnje pa bomo skrbeli še za obstoj manjših vrst opic tamarink ter vedno bolj redkih lemurjev.
Kako se vi kot tropska hiša v Sloveniji povezujete s tropi, poleg tega, da ponujate njihove vrste?
Tropska hiša sodeluje v ex-situ programih vzreje, kjer se živali vzrejajo v umetnem okolju in se v prihodnje, ko in če se razmere v naravnem okolju izboljšajo, lahko naselijo nazaj v naravo. Prav tako financiramo lokalno prebivalstvo z odkupom njihovih izdelkov. S tem preprečujemo nelegalno trgovanje na področju gozdarstva ali divjega lova. Z vzrejo ogroženih vrst namenjamo nekaj denarja za ohranitveni program, v prihodnje pa bomo direktno financirali tudi programe varovanja okolja v tropih.
