Za trajnostno embalažo, a dvakrat za nižje stroške – EOL 71-72

Thomas L. Schneider

Novega predsednika so izvolili lani na zasedanju odbora na mednarodnem sejmu Interpack v Nemčiji. Soglasno je bil izbran Američan Thomas L. Schneider, ki bo organizacijo vodil do leta 2014. T. L. Schneider je bil že v letih 2004 in 2005 predsednik odbora Inštituta za strokovnjake s področja embalaže (IoPP – Institute of Packaging Professionals), prav tako je častni član omenjene organizacije. Že od leta 2004 je aktiven član Svetovne organizacije za embalažo, po svetovnih dnevih embalaže v Splitu pa je bila priložnost za pogovor ne le o organizaciji, ki jo javnost bolj malo pozna, pač pa predvsem o trendih v embalažni industriji.
Svetovni dnevi embalaže, ki so potekali pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije za embalažo, so junija 2012 prvič v štiriinštiridesetletni zgodovini Svetovne organizacije za embalažo potekali pri naših južnih sosedih, v Splitu. Obiskal jih je tudi predsednik WPO, Thomas L. Schneider. Zanimalo nas je, kaj pravzaprav je funkcija predsednika take organizacije in kaj o trgu, trendih, izdelkih ter embalaži prihodnosti meni vodilni mož na tem področju.

Kaj je pravzaprav prva naloga predsednika Svetovne organizacije za embalažo?
Prva naloga predsednika je, da zastopa interese organizacije po celem svetu, da predstavlja in izpostavlja prednosti uporabe embalaže ter podpira izobraževanja na področju embalaže v panogi in tudi zunaj nje.

Kakšne trende opažate v embalažni industriji? Kdo diktira razvojne smernice? Ali bi lahko izpostavili vrhunski embalažni izdelek, ki se vam je v zadnjem letu najbolj vtisnil v spomin?
Trendi se nenehno spreminjajo. Trenutno je najbolj dolgoročen trend potreba po pozitivnem in natančnem sledenju prehrambnih izdelkov, dobesedno od polja pa do serviranja na mizah. Razvojne smernice navadno diktira povpraševanje na trgu. Izpostaviti pa ne bi mogel posebnega embalažnega izdelka, ker jih je občutno preveč.

Kakšna morata biti dizajn embalaže in kakovost uporabljenih materialov glede na embalažo kot eno izmed ključnih komunikacijskih orodij blagovnih znamk? Kateri materiali so zdaj v ZDA najbolj popularni?
Embalaža mora v prvi vrsti služiti svojemu namenu, varovanju izdelka, dizajn pa se razlikuje od kulture do kulture. Trenutno so v ZDA najpopularnejši fleksibilni materiali, saj so tam tudi največji napredki s področja uporabe.

Kaj menite o trendu odprte inovacije v embalažni industriji?
Pametna embalaža prinaša veliko prednosti. Potreba po interaktivnem pristopu raste že celo desetletje. To omogoča boljše sodelovanje med proizvajalcem in uporabnikom. S sodelovanjem z različnimi deležniki lahko optimiziramo celoten proizvodni proces in zmanjšamo stroške, embalažo pa že v osnovi prilagodimo končnemu uporabniku, če je ta vključen v razvoj.

Že nekaj časa je pomemben trend trajnostnosti v embalaži, ali se to najbolj kaže v industriji embalaže? Je povpraševanja po trajnostnih izdelkih več?
Trend trajnostnosti se kaže povsod, ne glede na kulturo. Pred dvema tednoma sem obiskal Filipine in ugotovil, da tudi njih skrbi ta problematika in da jih to področje zanima. Povpraševanja po trajnostnih izdelkih je vedno več, vendar pa je nižanje stroškov še vedno na prvem mestu.

Kakšno je vaše mnenje o plastični embalaži? Se vam zdi uporaba bioplastike boljša alternativa? Kaj menite o prepovedi uporabe plastičnih vrečk?
Uporaba plastike v embalažni industriji je izrednega pomena. Problem je, kaj se s plastičnimi izdelki zgodi po njihovi uporabi. Težko bi rekel, da je uporaba bioplastike boljša alternativa, saj je to odvisno od uporabe, procesa odlaganja in stroškov. O prepovedi uporabe plastičnih vrečk menim, da je to slaba reakcija na, v večini primerov, uporaben material. Če bi ljudi naučili, kako jih pravilno odlagati, do tega problema sploh ne bi prišlo. Čeprav je najboljša rešitev, da jih čim večkrat uporabimo.

Trg embalaže raste. Zakaj in kje so možni največji skoki? Ali se vam ne zdi, da bi morala stroka iskati možnosti za manj embalaže?
Države v razvoju predstavljajo najboljše možnosti za rast trga embalaže, predvsem zaradi večanja števila prebivalstva. Stroka že išče možnosti, kako, kje in na kakšen način uporabiti čim manj materialov, saj je to tudi v interesu proizvajalcev. Če je embalaže manj, so posledično tudi stroški izdelave nižji.

V proizvodnji embalaže se nedvomno poznajo vplivi krize, saj zahtevajo naročniki včasih skrajne racionalizacije. Postaja embalaža manj kakovostna?
Ravno nasprotno. Embalaža postaja učinkovitejša, čeprav se zmanjšuje poraba materiala. Pritiska pa ne izvajajo le naročniki, ampak k temu stremijo tudi proizvajalci sami, predvsem zaradi nižanja stroškov.

V hierarhiji ravnanja z odpadki, torej tudi z odpadno embalažo, je poudarjen življenjski ciklus izdelka. Odpadek kot vir. Tudi odpadna embalaža kot vir. Je to trend v svetu?
Seveda, to je globalni trend. Na primer, po podatkih kitajskega ministrstva za industrijo in informacijske tehnologije želi kitajska vlada povečati stopnjo recikliranja papirja na 72,1 odstotka. To je že izjemno visoka stopnja recikliranja.

Embalaža postaja vedno bolj interaktivna. Kje ima ta komunikacijski kanal najboljšo prihodnost, pri katerih izdelkih? Kaj kaže primerjava z ZDA in Evropo?
Komunikacija vedno zahteva dve strani: pošiljatelja in prejemnika. Če vprašate mene, je embalaža že zadnjih 150, 200 let interaktivna, saj komunicira s potencialnimi strankami. Najbolj smiselna uporaba takšne embalaže je v trgovinah na drobno. Pomembna sektorja za ta komunikacijski kanal sta tudi zdravstveni in farmacevtski. Primerjave kažejo, da bistvenih razlik ni, tudi v popolnoma drugačnih družbenih okoljih. Embalaža v Gani se ne razlikuje bistveno od embalaže za enak izdelek v razvitih delih sveta.

Katere kriterije mora po vašem mnenju izpolnjevati najboljša embalaža? Kako vidite embalažo prihodnosti?
Najboljša embalaža mora zadovoljevati vse potrebne kriterije: mora biti primerna izdelku, izdelek mora varovati, vsebovati mora vse potrebne informacije o izdelku, izdelek mora ohranjati, izdelek mora varovati tudi med transportom in ga učinkovito prodajati.
Najboljša embalaža mora izpolnjevati vse naštete kriterije in to čim bolj učinkovito, s čim manj stroški. Tudi embalaža prihodnosti je definitivno tista, ki bo zadovoljila naštetim kriterijem bolje kot embalaža danes. Ker pa nisem tehnolog, ne vem, kateri materiali in metode bi bili najprimernejši za izdelavo takšne embalaže.

Kakšna je vaša ocena kreativnih dosežkov v embalaži na območju, kjer podeljujete najvišja priznanja za kreativnost pri embalaži? Kaj bi izpostavili?
Menim, da je embalaža, ki najbolje izpolnjuje navedene kriterije, vedno med zmagovalci. Vendar naštetim kriterijem navkljub – primarna naloga embalaže ostaja varovanje izdelka.