»Za razvoj logistike v Sloveniji ni vizije« – EOL 86

Kako zadovoljni ste s poslovnimi rezultati vašega podjetja v preteklem letu in kaj je na trgu najbolj vplivalo na poslovanje?

Robert Gortnar, direktor DSV Transport d.o.o.: Rezultati so malo pod pričakovanji, vsekakor se pozna trenutna gospodarska kriza.

Tomaž Martin Jamnik, direktor Fersped d.d.: Poslovanje družbe je bilo v preteklem letu slabše od planiranega. Razmere v dejavnosti so se dodatno zaostrile, poleg tega pa je družba doživela menjavo vodstva in vključevanje v sistem Slovenskih železnic. Oboje je povzročilo izvedbo kadrovskega in finančnega prestrukturiranja in spremembe procesov ter posledično kratkoročne motnje v poslovanju družbe. Izpad prihodkov se je v zadnji četrtini leta stabiliziral, vendar bo končni rezultat vseeno negativen. Špediterska dejavnost je v precejšni meri odvisna od razmer v gospodarstvu. Tako je tudi stagnacija slovenskega gospodarstva vplivala na slabši rezultat. Dodatno je upadu poslovnih prihodkov doprinesel vstop Hrvaške v EU, in to ne samo v mejnih, temveč tudi v ostalih enotah.

Dolores Lakovič, vodja marketinga v podjetju DHL: Na uspešnost poslovanja družbe DHL v letu 2013 je vplivalo več dejavnikov, predvsem uresničevanje poslovnega načrta Focus 2013 in sledenje ključnim kazalnikom uspešnosti v operativi, prodaji, klicnem centru in financah. Odkrivali smo notranje rezerve, racionalizirali procese in s tem stroške.

Kakšna so vaša poslovna pričakovanja za leto 2014 in na katerem področju pričakujete rast?

Robert Gortnar: Pričakujemo zmerno rast na vseh področjih poslovanja.

Tomaž Martin Jamnik: Ocenjujemo, da so ukrepi, ki smo jih izvedli v letu 2013, dobra osnova, na podlagi katere bo družba v prihodnjih letih lahko ustvarila večje prihodke in s tem pozitivni poslovni izid. Za leto 2014 načrtujemo 10 % rast prihodkov iz poslovanja. Ob tem predvidevamo, da bodo ostali prihodki od prodaje na domačem trgu v približno enakem obsegu kot v letu 2013, prihodki od prodaje na tujih trgih pa se bodo povečali za 20 %. To nameravamo doseči s povečano prodajno aktivnostjo na tujih trgih, ki nam jo po eni strani narekuje nova notranja organiziranost, po drugi strani pa dokončna vključitev v skupino Slovenskih železnic in s tem možnost skupnega in usklajenega nastopa z družbami v skupini.

Dolores Lakovič: DHL Ekspres Slovenija bo usmeril svoje poslovanje k malim in srednje velikim podjetjem. Le to bo uresničil preko intenzivnejše promocije elektronskih orodij za naročanje, spremljanje in e-fakturiranje storitev. Mala in srednje velika podjetja, ki se srečujejo z omejenimi viri in pomanjkanjem znanja o mednarodnem poslovanju, se bodo pri DHL Ekspres Slovenija srečali ne le s klicnim centrom in prodajo, temveč tudi s strokovnjaki za mednarodno pošiljanje. Ti bodo svetovali glede carinskega poslovanja, priprave dokumentacije in opreme pošiljke. To bomo dosegli z nadaljevanjem uspešnega izobraževalnega programa Certified International Specialist, ki v kombinaciji različnih modulov postaja vse bolj specifičen in funkcionalen.

Naš cilj ostaja nespremenjen – z odlično storitvijo in motiviranimi zaposlenimi ohranjati lojalnost uporabnikov in prispevati k dobičkonosnemu omrežju, skratka uresničevanje našega slogana EXCELLENCE. SIMPLY DELIVERED.

Kaj bi morala Slovenija storiti, da bi nadomestila zamude v razvoj logistične dejavnosti in katera logistična infrastruktura bi morala imeti prednost pri naložbah?

Robert Gortnar: Zamude se ne da nadomestiti, saj je »ta vlak« že odpeljal. Vsekakor se morajo logistična podjetja organizirati, tako da bodo čim bolj konkurenčna, čeprav je to ob trenutni gospodarski situaciji in obstoječi infrastrukturi težka naloga. Prednost bi morale imeti vse naložbe, ki na dolgi rok postavljajo Slovenijo med logistično razvite države. Tu je potrebno omeniti Luko Koper, Aerodrom Ljubljana in koncentracijo logističnih storitev, npr. en logistični center v Sloveniji.

Tomaž Martin Jamnik: Predvsem bi bilo potrebno revidirati celotno prometno in gospodarsko politiko in s primernimi zakonskimi in podzakonskimi akti zagotoviti usmerjen razvoj logistične dejavnosti. Jasno bi moralo biti, kateri so cilji, ki morajo sloneti na realnih temeljih. Cilji morajo biti odsev danega geostrateškega položaja in gospodarskih možnosti, potreb in ciljev naše države v širšem okolju. Brez tega in celovitega pogleda na logistično dejavnost bo vsako vlaganje le neusklajen delček, ki bo odraz posameznih lokalnih želja, lobijev itd. Kot primer naj navedem, da obstaja velik interes za vlaganja v večja distribucijska skladišča, a pravih osnov ni. Ni vizije, ne zakonskih in podzakonskih podlag o tem kje, na kakšen način, s kakšnimi državnimi spodbudami bi razvijali logistična središča. O tem, katera je nujno potrebna infrastruktura, že vrsto let čivka vsak vrabec, a spet menim, da gre vse v smeri gašenja požara.

Dolores Lakovič: Logistika igra vse bolj strateško vlogo v ne le razvoju podjetij, temveč tudi ko gre za preživetje. Raziskava DHL Express, ki so jo izvedli analitiki pri IHS, izkazuje, da sta mednarodna trgovina in sodelovanje postali ključni gonilni sili za poslovanje malih podjetij. Makroekonomska analiza in raziskava, v kateri je sodelovalo 40 direktorjev iz malih in srednje velikih podjetij iz držav GZ in BRICM, dokazuje, da so mala podjetja, ki se vključujejo v mednarodno poslovanje, dvakrat uspešnejša od podjetij, ki se omejijo na trgovanje znotraj meja. 26 % anketiranih podjetij, ki so poslovali tudi mednarodno, so poročali o višji stopnji rasti, kot jo je imel trg sam, medtem ko je enako uspešnih podjetij, ki so delovali v okviru svojih meja, le 13 %. Mala podjetja so kot ključne prednosti mednarodnega pristopa navedle sam dostop do novih trgov, dostop do znanja in tehnologij in raznolikost izdelkov in storitev.

Raziskava je pokazala tudi hitro rast globalizacije in večjo usmerjenost na mednarodne trge med manjšimi podjetji. Glede na raziskavo je bolj verjetno, da bodo manjša podjetja, ki so nastala v zadnjih petih letih, poslovala tudi mednarodno, kot starejša podjetja. Zanimiva ugotovitev je, da večina malih in srednjih podjetij, ki so v zadnjih treh letih delovala zunaj meja svoje države, načrtuje še povečanje deleža izvoza svojega prometa v naslednjih treh letih kljub negotovemu gospodarskemu okolju.