Polnilna infrastruktura
E. D.
Dr. Tadej Smogavec, ki je vodja Razvoja trajnostne mobilnosti v Petrolu, je prepričan, da ima Slovenija pri elektrifikaciji prometa še veliko potenciala, a da potencial za zelene rešitve še ni dovolj prepoznaven. Strateške usmeritve na energetskem, okoljskem, infrastrukturnem področju in drugod se prepogosto spreminjajo. Zato se Petrol, za katerega je e-mobilnost strateška poslovna in razvojna usmeritev, težje odloča. Ne glede na to pa intenzivno širi polnilno infrastrukturo v Sloveniji in na Hrvaškem, še posebej uspešni so v slovenskih občinah. Ambiciozen cilj so si določili tudi za obdobje do leta 2025. Spodbudno pa so podjetja sprejela njihovo storitev najema električnih vozil za vozne parke.
V decembru ste predstavili novo OneCharge aplikacijo za polnjenje električnih vozil, kaže pa še pot do najbližjih polnilnic doma in v tujini. Kaj je prednost nove aplikacije za uporabnika, kako so jo sprejeli in kako ocenjujete rast uporabe električnih vozil v Sloveniji in v regiji? Kaj bi morali spremeniti v okoljski politiki za hitrejšo rast e-mobilnosti?
Nova OneCharge aplikacija je v trgovinah Apple App Store in Google Play Store že na voljo. V prvi vrsti je namenjena vsem voznikom električnih vozil in tudi tistim, ki o nakupu električnega vozila šele razmišljajo in se želijo seznaniti s polnilnicami v regiji. Ključna prednost nove aplikacije je to, da ni omejena samo na slovenske uporabnike in za uporabo v Sloveniji. S prenovo zalednega sistema pa odslej v njej najdemo celotno električno polnilno infrastrukturo, na kateri Petrol ponuja storitev polnjenja. Voznikom električnih vozil omogoča celosten pregled nad polnjenjem električnega vozila in plačilom storitve. V primerjavi s prejšnjo verzijo aplikacije je zdaj izboljšan tudi način polnjenja vozila, in sicer se skenira QR koda neposredno na vsakem priključku posebej, medtem ko je bila QR koda do nedavnega nameščena na polnilnici. S tem je polnjenje še hitrejše in bolj enostavno. Uporabniki so aplikacijo sprejeli izredno pozitivno. So naš najpomembnejši člen, z njimi tudi komuniciramo, izvajamo ankete in sledimo mnenjem na forumih.
Petrol je ustvaril največjo mrežo e-polnilnic in je najmočnejši ponudnik trajnostne mobilnosti v regiji. Električno polnilno infrastrukturo najbolj širite v Sloveniji in na Hrvaškem. Kakšna je izkoriščenost e-polnilnic, zakaj ste se odločili tudi za postavitev prvih ultra – hitrih polnilnic? S katerimi partnerskimi povezavami bi lahko hitreje širili mrežo polnilnic?
Družba Petrol v Sloveniji zagotavlja storitev polnjenja in upravljanja na 101 AC polnilnicah, 39 DC polnilnicah, od tega je 26 DC SODO polnilnic, dodatno pa upravlja še 25 AC polnilnic. Na Hrvaškem zagotavlja storitev polnjenja in upravljanja na 4 AC in 9 DC polnilnicah, v Črni gori pa zagotavlja storitev polnjenja in upravljanja na eni DC polnilnici. Najbolj težko pričakovana pa je postavitev prvih Petrolovih ultra-hitrih (UC) električnih polnilnic na lokacijah Kozina, Maribor Vzhod in Tepanje Zahod. Ultra-hitre polnilnice bodo postavljene na lokacijah, kjer imamo danes že hitre DC polnilnice. Na ta način bomo omogočali lastnikom sodobnejših avtomobilov ultra hitro polnjenje in hkrati zagotovili več polnilnih mest na najbolj frekventnih lokacijah. S tem zmanjšujemo tveganje, da končni uporabnik ne bi dobil prostega polnilnega mesta in hkrati stremimo k odlični uporabniški izkušnji.
Iščete partnerstva za postavitev polnilnic?
Seveda. Električnih polnilnic ne bomo postavljali le sami, temveč v partnerstvu s tistimi, ki se zavedajo, da jim električna polnilna infrastruktura lahko omogoči razvoj njihove osrednje poslovne dejavnosti ali pa jim celo neposredno prinese dodatne prihodke. Petrol lahko k takšnim partnerstvom veliko prispeva. Ima usposobljeno in kompetentno ekipo zaposlenih, najsodobnejšo IT podporo in možnost pridobivanja nepovratnih EU sredstev. S tem, ko smo vzpostavili sistem, preko katerega povezujemo električne polnilnice s preostalimi ponudniki polnilne infrastrukture po Evropi, svojim partnerjem omogočamo razvoj novih poslovnih priložnosti.
Kaj ponujate podjetjem, da bi lahko razvijali stroškovno učinkovito in trajnostno mobilnost? Kako so podjetja sprejela vašo storitev najema električnih vozil za njihove vozne parke? Za koga koncept »vozilo kot storitev« še posebej priporočate?
Vpeljave trajnostne mobilnosti v podjetja se vsekakor lotimo celostno. To pomeni, da v prvi fazi najprej ugotovimo, kakšno je obstoječe stanje voznega parka, kakšne so potrebe podjetja po mobilnosti ter kakšna je stroškovna učinkovitost in izkoriščenost vozil. Na osnovi teh ugotovitev postopoma oblikujemo stroškovno učinkovit in trajnostno naravnan vozni park. Del tega je elektrifikacija in zamenjava dela flote vozil na notranje izgorevanje za čistejša električna vozila s pripadajočo polnilno infrastrukturo. Pri tem skrbimo tudi za pravilno vzdrževanje vozil, uporabnikom nudimo podporo 24/7. Za dodatne ali občasne potrebe po mobilnosti ponujamo možnost kratkoročnega najema vozil. Podjetjem želimo poleg mobilnosti zagotavljati transparenten pregled nad njihovim voznim parkom in njegovo stroškovno učinkovitostjo. Da so torej čimbolj razbremenjeni administracije z vozili.
Se je trg odzval?
Najem električnih vozil so podjetja zelo dobro sprejela, saj tako na precej enostaven in prijazen način začenjajo s prehodom v trajnostno mobilnost. Podjetja v tem primeru nimajo visoke začetne investicije, strošek je fiksen in predvidljiv. Vključeni so vsi stroški vzdrževanja za celotno obdobje najema, hkrati pa sledijo trajnostnim ciljem. Zato »Vozilo kot storitev« še posebej priporočamo podjetjem in organizacijam, ki si želijo stroškovno učinkovit, sodoben in okolju prijazen vozni park z manj emisijami in brez skrbi za vzdrževanje vozil.
Ali bi lahko tudi v javnem potniškem in gospodarskem prometu bolj razvili e-mobilnost, saj je promet še vedno med največjimi povzročitelji toplogrednih plinov?
MAN Slovenija in Petrol sta podpisala pismo o nameri, s katerim postavljata temelj za razvoj trajnostne dostavne logistike in mestnega potniškega prometa. Namen projekta je pridobiti povratne informacije iz prakse, ki bodo jasen pokazatelj zrelosti logistične verige in potrebnemu razvoju na področju infrastrukture in podpornih storitev. Te so pri prehodu logistike na trajnostno mobilnost v segmentu gospodarskih vozil ključne.
To velja tudi za mesta.
Mesta in urbana območja se srečujejo z vedno večjimi izzivi pri iskanju ravnotežja med ohranjanjem zdravega okolja za svoje prebivalce in njihovimi potrebami po kakovostnem življenju, ki zahtevajo dobavo blaga v mestna središča in mestni potniški promet. Razvoj prostorsko in časovno omejenega prometa ter koncept uporabe drugih transportnih sredstev sta, poleg trajnostne mobilnosti, način, da rešujemo te probleme. Povsem jasno je, da cilja po zmanjševanju izpustov CO₂ brez elektrifikacije dostavne logistike, ki predstavlja dobršen del prevozov v mestih ter mestnega potniškega prometa, ne bo mogoče doseči. Prav tako ponudba ustreznih električnih gospodarskih vozil ni dovolj. Pozitivne premike v smeri trajnostne mobilnosti z uporabo gospodarskih vozil lahko naredimo samo s povezovanjem in sodelovanjem vseh ključnih deležnikov na področju mobilnosti, transporta in logistike.
Številne občine v Sloveniji že sprejemajo trajnostne urbane pametne strategije, vendar je bolj v ospredju kolesarjenje. Za električna vozila ni zanimanja? V katerih občinah je največ zanimanja za namestitev polnilne infrastrukture?
Tudi mi smo zaznali trend zanimanja občin za prehod na trajnostno mobilnost predvsem na področju e-koles in mikromobilnosti. Tudi električna vozila so zanimiva, ko pride do trenutka menjave iztrošenih vozil v voznih parkih občin, predvsem ko so vozila pogosto v uporabi oz. so namenjena določenemu projektu. Do tega trenutka smo s poslovnim najemom električnih vozil prisotni že v 34 slovenskih občinah, kar pomeni, da ima že vsaj vsaka 5. občina najmanj eno električno vozilo. Zanimanja za postavitev polnilnih postaj v občinah je sicer zaradi pomanjkanja nepovratnih sredstev danes nekaj manj kot npr. v letu 2018, ko smo postavili 60 polnilnic po občinah celotne Slovenije ne glede na velikost občine. V letu 2022 pričakujemo ponovno povečanje zanimanja, saj se obetajo nove vzpodbude za razvoj trajnostne mobilnosti v občinah. To bo priložnost za tiste občine, ki si želijo širiti obstoječo mrežo polnilnic oz. jih v svoji občini še nimajo.
V občinah Petrol pomaga starejšim do brezplačnih prevozov.
Pri prevozih starejših občanov v občinah nastopamo kot eden od ponudnikov dolgoročnega najema električnih vozil. Danes se z našimi električnimi vozili vozijo starejši občani že v 29. slovenskih občinah. Izkazalo se je, da je električno vozilo najbolj primerno za tovrstne prevoze. Je enostavno za upravljanje, doseg novejših vozil zadošča vsem potrebam prevozov starejših, stroški prevozov pa se za občino zaradi prihranka pri gorivu občutno zmanjšajo. Želimo si, da bi tudi ostale občine sledile tem trendom in bile dober zgled občanom glede trajnostno naravnane mobilnosti.
Za Petrol je razvoj e-mobilnosti strateška usmeritev. Kaj načrtujete in kaj pričakujete od regulatorja?
Na področju trajnostne mobilnosti se skupina Petrol osredotoča na dva segmenta. Prvi je polnilna infrastruktura, kar pomeni vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja. Drugi segment pa predstavljajo storitve mobilnosti, kot so poslovni najem, elektrifikacija voznih parkov ter storitev upravljanja voznih parkov. Povpraševanje po fosilnih gorivih bo v naslednjih desetletjih padalo premosorazmerno z večanjem učinkovitosti in elektrifikacijo cestnega transporta. Rast prodaje električnih avtomobilov bo eksponentna in v Petrolu smo na to že danes pripravljeni, saj smo eden glavnih protagonistov razvoja trajnostne mobilnosti v regiji. Do leta 2025 smo si tako zastavili ambiciozen cilj postaviti oziroma upravljati 1.575 električnih polnilnic, s čimer bomo omogočili brezskrbno izkušnjo mobilnosti za vse uporabnike električnih vozil. Naš cilj je, da bo Petrol najmanj enako celovit in zanesljiv ponudnik električne energije voznikom oziroma njihovim vozilom, kot je to danes za klasična vozila.
Koliko je Slovenija uspešna pri elektrifikaciji prometa?
Slovenija ima še veliko potenciala, da na področju »zelenih rešitev« bolj jasno sledi EU. Mislim na spodbude za vpeljavo tehnologij vodika, OVE ipd. Želimo si, da bi ta potencial prepoznali v večji meri, kajti na tak način bo preboj teh tehnologij potekal hitreje in bolj učinkovito. Želimo si bolj predvidljiv politični in zakonodajni okvir na evropski ravni in na nacionalnih ravneh JV Evrope, kjer poslujemo.
Kaj pričakujete?
Strateške usmeritve na energetskem, okoljskem, infrastrukturnem in drugih področjih, ki so za našo dejavnost ključnega pomena, se prepogosto spreminjajo.
Za nadaljnji razvoj trajnostnih storitev in produktov bi bila zelo dobrodošla višja stopnja okoljske ozaveščenosti potrošnikov, saj sta za razvit trajnostni trg potrebna tako zelena ponudba kot zeleno povpraševanje. Gospodarstvo je v preteklem letu doživelo velike spremembe predvsem zaradi pandemije koronavirusa. Izkazalo se je, da so za nadaljnji razvoj pomembna partnerstva in sodelovanje več deležnikov, več specializiranih podjetij, raziskovalne ustanove in seveda tudi država, vsi pa lahko s skupnimi projekti dosežemo večje učinke.
Za drugačno prihodnost potrebujemo strategije na vseh ravneh.
Se strinjam. Podjetja in državne institucije pripravljajo strategije za bolj trajnostno naravnano delovanje v prihodnosti. Pomemben del vsake strategije pa je izvedba. Petrol je lahko odličen partner pri izvajanju tovrstnih strategij v praksi. Lahko ponudi široko in celostno paleto storitev: od energetske sanacije stavb, sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov, sodobne javne razsvetljave, daljinsko ogrevanje, vetrne energije… in seveda storitev razvoja trajnostne mobilnosti. Več mestom smo pomagali pri načrtovanju in postavitvi ustrezne polnilne infrastrukture za različne potrebe in segmente, kot so tranzitni promet, javna parkirišča, garažne hiše, trgovski centri, turistične znamenitosti …. S povezavo polnilne infrastrukture v evropski sistem polnjenja e-vozil smo omogočili mestom rast obiska turistov, ki so uporabniki e-vozil.
Polnilna infrastruktura je eden izmed temeljev zelene mobilnosti.
Polnilna infrastruktura omogoča prehod v trajnostno naravnano mobilnost. Ta prehod pa organizacijam olajšamo s številnimi storitvami mobilnosti, med katerimi bi izpostavil elektrifikacijo voznega parka. Petrol lahko zagotovi financiranje e-vozil, postavi ustrezen sistem polnilne infrastrukture, omogoči brezskrbno polnjenje vozil po Sloveniji in EU. Če ima naročnik potrebo po daljšem potovanju, pa lahko celo zamenja e-vozilo za klasično vozilo za določeno obdobje. Občinam in drugim organizacijam, ki so pripravljene svoja e-vozila deliti še z drugimi uporabniki, lahko za takšne primere Petrol zagotovi dodatna nepovratna sredstva iz EU.
