Za proizvajalce so izziv reciklati, odločal bo tehnološki razvoj – EOL 148

Varnost na prvem mestu, alternativne surovine sledijo

Claus Petschick, vodja trajnostnih pnevmatik, Continental AG

»Naš najpomembnejši cilj, kot proizvajalca pnevmatik, je zagotavljanje pnevmatik za varno vožnjo, zato pri razvoju pnevmatik na tem področju ne delamo kompromisov. Pnevmatike predstavljajo edini kontakt vozila s cesto, zato so ključnega pomena za varno vožnjo in pomembno vplivajo na upravljanje vozila. Zagotavljanje varne vožnje ima tudi pomembno družbeno komponento, saj se lahko s tem prepreči marsikatera nesreča in ohrani življenje. Za proizvajalce je pomemben tudi kotalni upor in izboljševanje odzivanja pnevmatike pri zaviranju. Vsekakor je naš cilj tudi uporaba alternativnih trajnostnih surovin za proizvodnjo, ne da bi ob tem ogrožali zagotavljanje ustrezne varnosti pnevmatik za vožnjo. Do leta 2025 je naš cilj 10 % potreb po surovinah za proizvodnjo pnevmatik zagotoviti iz recikliranih materialov. Pnevmatike so sicer sestavljene iz več sestavin, kot so razni polimeri, polnila, ojačitveni elementi, mehčalci, elementi za vulkanizerski sistem, sestavine proti staranju idr.

Izvajamo projekt za uporabo recikliranega črnega ogljika. Z našim dobaviteljem Pyrolyx smo sklenili dogovor, da v naslednjih petih letih uporabo recikliranega črnega ogljika povečamo na 10.000 ton na leto. Prav tako lahko z uporabo nove, okolju prijazne tehnologije, t. i. »Cokoon«, za vezanje tekstilnih ojačitvenih materialov na gumene spojine kemikaliji resorcinol in formaldehid zamenjamo z okolju prijaznimi rešitvami, ne da bi ob tem zmanjšali kriterij varnosti pnevmatik ali obnašanja pnevmatik na terenu. Z uporabo tehnologije smo pričeli v letu 2019.

V našem obratu ContiLifeCycle lahko letno toplo obnovimo 180.000 pnevmatik za tovorna vozila, kjer zamenjamo tekalno plast. Trup/karkasa pnevmatike se ponovno uporabi. Pri tem prihranimo približno 70 % virov v primerjavi z novo pnevmatiko. Obnovljene pnevmatike so kot nove, saj je zasnova tekalne plasti enaka kot pri novih. Prevozniki prihranijo tudi pri stroških za pnevmatike. V tem procesu proizvedemo približno 4.000 ton reciklirane gume, ki jo uporabimo za proizvodnjo novih pnevmatik.

Na lanskem Avtomobilskem salonu v Frankfurtu (IAA) smo predstavili tehnološki sistem Conti C.A.R.E. (Connected. Autonomous. Reliable. Electrified.), ki vključuje senzorje. Ti zbirajo in neprenehoma ocenjujejo podatke o pnevmatiki, ki se nanašajo na globino tekalne plasti, morebitne poškodbe, temperaturo in tlak pnevmatike. Z ustrezno optimizacijo na podlagi podatkov, ki nam jih sistem sporoča, lahko pri vožnji porabimo manj goriva, zagotovimo večjo varnost vožnje in več prevoženih kilometrov. V kolo so vgrajene tudi centrifugalne črpalke za nastavitev tlaka. Sistem je že blizu serijske proizvodnje in v primeru interesa s strani proizvajalcev vozil, vozil, bi lahko sistem v vozila vgradili v dokaj kratkem času.

Določili smo si tudi ambiciozne cilje za ogljično nevtralnost, in sicer za ogljično nevtralno energijo, ki temelji na certifikatih o virih za energijo iz obnovljivih virov do konca leta 2020, ogljično nevtralno proizvodnjo do konca leta 2040 in ogljično nevtralno dobaviteljsko verigo do konca leta 2050. Izvajamo analize življenjskega cikla (LCA) za naše različne produkte, ki jih nato uporabimo kot osnovo za notranjo presojo vplivov pnevmatik na okolje.

Vse več energetske predelave izrabljenih gum

Srečko Bukovec, direktor, Slopak, d.o.o.

»Količine zbranih izrabljenih gum (IG) v Sloveniji v zadnjih letih hitro naraščajo in so v letu 2019 presegle 20.000 ton. S tem smo se približali standardu v razvitem svetu, kjer velja, da se na leto odvrže ena potniška izrabljena guma na prebivalca. Zaradi hitrih sprememb na trgu alternativnih goriv in počasnejšega razvoja trga gumenih reciklatov (granulati), se je razmerje načinov predelave izrabljenih gum v zadnjih dveh letih spremenilo. Če smo dve leti nazaj pretežni del zbranih izrabljenih gum snovno predelali, je bil v letu 2019 večji delež energetsko predelan, natančneje dve tretjini, tretjina pa snovno predelana, kar je najmanj v zadnjih 10 letih. Izrabljene gume imajo visoko energijsko vrednost in predstavljajo pomemben alternativni vir energentov, predvsem za cementarne. Zaradi manjka razpoložljivih predelovalnih kapacitet v Sloveniji se pretežni delež predelave IG izvaja v okoliških državah regije. Naraščanje lastnih zbranih količin IG v teh državah za zagotavljanje zadostnih predelovalnih kapacitet za slovenske IG predstavlja čedalje večji izziv, saj države dajejo prednost predelavi domačih odpadkov vseh vrst in omejujejo uvoz.

Izrabljene gume se kot tki. TDF (Tire-derived Fuel) lahko uspešno uporabljajo kot 10-20 % alternativno gorivo v ustrezno opremljenih napravah in imajo energijsko vrednost 32 gigajoulov na tono, kar je približno toliko kot petrolkoks, ki se uporablja kot eden od izvornih energentov. Vendar izrabljene gume proizvedejo za 30 % manjše emisije CO₂/tono. Zato je tudi okoljsko (so)sežig ob uporabi BAT tehnologij (in upoštevanju zakonskih zahtev ter neodvisnem merjenju vrednosti izpustov) lahko pozitiven. V snovni predelavi pa se proizvede granulat različne kvalitete, ki se uporabi za izdelavo najrazličnejših izdelkov, kot so podlage za športna in otroška igrišča, gumijasta kolesa za npr. zabojnike za odpadke. Granulat je tudi sestavni del umetnih travnatih površin za nogometna igrišča, kolesarske steze, cestno opremo idr.

Sistem ravnanja z IG v Sloveniji je od 2010 naprej organiziran na temelju razširjene proizvajalčeve odgovornosti, deluje zgledno in je odličen primer odgovornega sodelovanja proizvajalcev v okviru skupne sheme Slopak. Rezultat je, da neustrezno odloženih gum v naravo v naši državi skorajda ni več, okoljski cilji pa so vseskozi preseženi. Količine zbranih izrabljenih gum so se v Sloveniji v zadnjih nekaj letih vsako leto povečevale, zato tudi v Sloveniji obstaja potencial za recikliranje izrabljenih gum. Vendar se zaradi večanja predelovalnih kapacitet v EU in počasnejšega razvoja trga uporabe reciklatov tudi pri snovni predelavi IG zaostrujejo pogoji poslovanja in dviguje meja rentabilnosti obratov. Ključen pri nadaljnjem razvoju trga za IG bo tehnološki razvoj ponovne uporabe reciklatov pri izdelavi novih gum, uporaba v gradbeništvu, asfaltiranju cest ter ostalih inovativnih načinih predelave in uporabe.«

Energijske nalepke in kakovost pnevmatik

Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja in strokovnjak za tehnologijo, Zveza potrošnikov Slovenije

»Energijska nalepka pri pnevmatikah tudi zaradi večje preglednosti prikazuje le nekaj vrednosti, ki so pomembne pri nakupu. Potrošniške organizacije, še zlasti iz držav z ostrejšimi zimami, opozarjamo na dejstvo, da bi potrebovali tudi oznako za oprijem na snegu in ledu, saj bi s tem potrošnikom dali pomembno informacijo pred nakupom zimskih pnevmatik, kar zdaj manjka. Žal med primerjalnimi testi pnevmatik vedno znova ugotavljamo, da vrednosti z energijske nalepke ne odražajo nujno tudi dejanske kakovosti pnevmatik. Stvari se sicer počasi izboljšujejo. Očitno so se tudi proizvajalci nekoliko dlje prilagajali. Prav tako se izboljšujejo same vrednosti, ki zdaj pri določenih modelih že dosegajo razred A tako pri porabi goriva kot pri oprijemu na mokri podlagi. Glede na izsledke raziskav trga lahko zaključimo, da se energijska nalepka pojavlja dovolj dosledno, še vedno pa so možnosti izboljšav. Še zlasti to velja pri spletni prodaji. Energijska nalepka ima pomemben vpliv tudi na konkurenčnost trga, saj si proizvajalci prizadevajo, da bi čim več njihovih izdelkov ustrezalo najvišjim razredom.

Zakonodajnega odgovora, koliko stara je še lahko nova pnevmatika, da ustreza standardom varne vožnje, nimamo. Zakonodaja govori le o globini profila, ne pa o starosti pnevmatik. Na splošno velja, da naj bi pnevmatike v običajnih razmerah uporabljali do starosti 6 let, potrošnikom pa odsvetujemo nakup pnevmatik, ki so že v trgovini starejše od dveh let – seveda, če z njimi ne nameravajo prevoziti zelo veliko kilometrov. Predvsem si prizadevamo, da bi trgovci tako stare pnevmatike dodatno označili in da preverjanje ne bi bilo samo na plečih potrošnika in njegovega poznavanja oznake DOT, ki jo je pred nakupom vsekakor treba preveriti.«