Za okrevanje in odpornost znatna sredstva za naložbe v čisto in varno okolje – EOL št. 161

Cilji tega dela načrta za okrevanje in odpornost so izvajanje usklajenega pristopa k preprečevanju, pripravljenosti, odzivanju in okrevanju v primeru naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami ter izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture.

Za uresničitev teh ciljev so predvideni naslednji reformni ukrepi – krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč, krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti, obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove in povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja.

Na ministrstvu načrtujemo naložbe v zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganja za druge nesreče, povezane s podnebjem. Naložbe vključujejo sisteme za zadrževanje vode, širitev obstoječih območij razlitja in v največji možni meri dajejo prednost naravnim in zelenim rešitvam infrastrukture.

Na voljo bodo tudi sredstva za sanacijo zemeljskih plazov. Prednostno bodo obravnavane investicije glede na velikost nestabilnega območja, ki predstavlja veliko neposredno nevarnost za večje število prebivalcev ali uporabnikov (npr. Potoška planina, Laze v občini Gorenja vas – Poljane, lezenje južnega pobočja pod Trnovsko planoto od Razdrtega do Nove Gorice, kjer je tudi plaz Slano Blato).

Za naložbe v zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganja za druge nesreče, povezane s podnebjem, bo namenjenih 55 milijonov evrov nepovratnih sredstev, in sicer 30 milijonov za poplave in 25 milijonov za plazove.

Predvidene so tudi naložbe v projekte za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za aglomeracije, manjše od 2000 PE. Te zajemajo gradnjo in obnovo sistemov odpadne vode. Naložbe bodo predvidoma prednostno namenjene projektom v sistem odpadne vode, ki prispevajo k območjem Natura 2000 in vodovarstvenim območjem. Za te projekte bo namenjenih 34 milijonov nepovratnih sredstev.

Ministrstvo prav tako načrtuje naložbe v projekte oskrbe s pitno vodo in varčevanja z vodo za območja z manj kot 10.000 prebivalci. Cilj teh investicij je izgradnja vodovodnih sistemov v redko poseljenih manjših naseljih in odprava vodnih izgub, ki so zaradi starosti vodne infrastrukture še vedno velike. Za te projekte bo namenjenih 33,7 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Občinam, ki bodo izvajale projekte, bodo na voljo tudi povratna sredstva. Za naložbe v nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti in tveganja za druge nesreče, povezane s podnebjem, bo namenjenih 280 milijonov evrov povratnih sredstev. Za projekte za odvajanje, čiščenje in ponovno uporabo komunalne odpadne vode je namenjenih 20 milijonov evrov povratnih sredstev. Za investicije za oskrbo s pitno vodo in varčevanje z vodo pa je na voljo 20 milijonov povratnih sredstev. Projekti, ki jih bodo izvajale občine, bodo izbrani na razpisih ministrstva za okolje in prostor.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predvideni tudi ukrepi na področju digitalizacije. Z ukrepom Zeleni slovenski lokacijski okvir bo izvedena celovita reforma prostorske, okoljske in zemljiške politike za pospešitev razvojnih investicij z digitalnim in zelenim prehodom kot izboljšanje poslovnega okolja in prispevek k administrativni razbremenitvi. Horizontalna digitalna povezanost prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave bo omogočila pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom ter nižjo pozidanostjo novih zemljišč in s tem povečano odpornostjo na podnebne spremembe. Digitalne lokacijske storitve bodo javnim organom, podjetjem ter državljanom olajšale prehod na zeleno in ogljično nevtralno gospodarstvo ter zmanjšale upravno breme. Bistveno bodo pripomogle k obvladovanju okoljskih in zdravstvenih tveganj. Služile bodo za pripravo na poplavno varnost, odzive na podnebne spremembe ter monitoring stanja prostora in okolja, pritiskov na zemljišča in okoljskih tveganj.

V okviru ukrepa bodo izvedene aktivnosti za medsebojno povezavo ključne prostorske in okoljske digitalne podatkovne infrastrukture (povezava procesov, podatkov in storitev), omogočeni bodo dostopi do digitalnih podatkov in storitev na področju prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave. Vrednost projekta je ocenjena na skoraj 40 milijonov evrov.

V načrtu so predvideni tudi ukrepi za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki. Eden od izzivov je zagotoviti zadostne zmogljivosti za predelavo preostanka komunalnih odpadkov v visoko učinkovitih soproizvodnjah toplote in električne energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu, da se zagotovi samozadostnost države in krožno gospodarstvo na tem področju.