Za manj izpustov in večjo energetsko učinkovitost so potrebne milijarde – EOL 154/155

Evropska unija napoveduje vse prenove stavbnega fonda v Zelenem dogovoru, tudi slovenski dokumenti predstavljajo projekcijo za obnovo, prav tako spodbude. Hkrati se že napoveduje sprememba NEPN zaradi posledic virusa. Kaj se lahko realno pričakuje glede obsega naložb in obnove stavb do leta 2022 ali do leta 2030?

Zaenkrat ni nobene indikacije, da se bodo cilji, ki smo jih že sprejeli do leta 2030, spreminjali zaradi posledic, ki jih bo pustila bolezen COVID-19. Naslednja posodobitev tako NEPN-a kot tudi DSEPS-a sledi v obdobju 2023/24. Pričakovati je, da bomo takrat morali oblikovati nove ukrepe kot odgovor na posledice virusa SARS-CoV-2 ter zaostrenih ciljev do leta 2030. Realno lahko pričakujemo zmanjšan obseg energetskih prenov stavb ter zamenjav ogrevalnih sistemov vsaj v letih 2020-2021, ki bi ga v teoriji morali nadomestiti kasneje. Je pa to tudi obdobje, ko lahko ustrezno oblikujemo podporno okolje, da bodo kasneje energetske prenove potekale bolj celovito in kontinuirano.

Podporno okolje, ukrepe in spodbude, mora zagotoviti predvsem država. S katerimi ukrepi bo Slovenija do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov v stavbah vsaj za 70 % glede na leto 2005, koliko sredstev bi za to potrebovala in iz katerih virov?

Izpuste toplogrednih plinov bomo do leta 2030 zmanjšali predvsem z ohranjanjem visoke stopnje energetskih prenov stavb z nizkoogljičnimi in obnovljivimi materiali. Pa tudi z usmerjanjem načina ogrevanja v tehnologije OVE in centralizirane sisteme ogrevanja z OVE. Za doseganje ciljev NEPN na področju energetske učinkovitosti stavb so v obdobju od 2021 do 2030 potrebne investicije v energetske prenove v obsegu 8,2 milijarde EUR, od tega 80 % v stanovanjskem sektorju, slabih 7 % v javnem sektorju ter preostalo v zasebnem storitvenem sektorju.

Kdo mora prevzeti največjo odgovornost?

Evidentno je, da bodo pri doseganju ciljev gospodinjstva morala odigrati vodilno vlogo. Kot glavni vir financiranja za spodbudo ukrepov bosta še naprej ostala Sklad za podnebne spremembe ter prispevek za učinkovito rabo energije. Za zagotovitev zadostnih nepovratnih sredstev je predvideno tudi postopno povišanje prispevka za URE do leta 2030, ki je danes eden izmed najmanjših v EU. Preverja se še tudi možnost uporabe dodatnih nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, kar do sedaj ni bila praksa v stanovanjskem sektorju. Glavni nepovratni vir financiranja energetskih prenov stavb v javnem sektorju so sredstva evropske kohezijske politike, kjer delež financiranja znaša 40-49 %. Preostali del investicij bo financiranih iz različnih virov. Pri celovitih energetskih prenovah stavb v širšem javnem sektorju je tako predvideno nadaljnje spodbujanje javno zasebnih partnerstev po principu energetskega pogodbeništva. Model JZP se je v primerjavi z modelom javnega naročila v preteklosti izkazal kot bolj učinkovit, zato se bo tega še naprej spodbujalo.

Ali je točna ocena, da javni sektor najbolj zamuja pri energetski prenovi? Kaj bi morali spremeniti?

Drži, a problem je večplasten. V javnem sektorju je povpraševanje po razpisanih kohezijskih sredstvih za energetsko prenovo stavb še naprej precej manjše od razpoložljivih zneskov. Energetska prenova poteka najbolje v stavbah v lasti in rabi občin. V obdobju 2016‒2020 so bila sredstva dodeljena za 51 projektov s skupno neto tlorisno površino 471.648 m². Pri stavbah, ki so v lasti in rabi osrednje vlade, pa je črpanje sredstev najslabše, samo 15-odstotno. Zaradi manjšega obsega vlaganj v obdobju 2015–2017 sta zmanjšanje rabe energije in emisij TGP nižja od načrtovanih. Skupna površina energetsko prenovljenih javnih stavb pa zastavljen cilj kljub temu presega, kar kaže na to, da se izvajajo delne prenove. Za doseganje ciljev do leta 2030 bo treba spodbude bolj usmerjati v celovite prenove.

Kaj bo z vladnimi objekti?

Za stavbe, ki so v lasti in rabi osrednje vlade, DSEPS 2050 predlaga uvedbo novega finančnega instrumenta, ki bo v podporo državi tudi pri izpolnjevanju obveznosti letne energetske prenove 3 % skupne tlorisne površine teh stavb. Za preostali del javnega sektorja, lokalne skupnosti in širši javni sektor, pa se še naprej predlaga izvajanje projektov po modelu energetskega pogodbeništva, saj trend takšnih projektov narašča.

V strategiji napovedujete, da se najkasneje do leta 2024 uvede instrument izkaznice stavbe. Kakšna je razlika med energetsko izkaznico stavbe, ki se počasi uveljavlja, in izkaznico stavbe, ki se napoveduje?

V Sloveniji se je instrument energetske izkaznice že dodobra uveljavil, saj imamo že nekaj več kot 71.000 energetskih izkaznic. Dejstvo pa je, da kar 76 % tlorisne površine stavbnega fonda pripada stavbam, ki so bile grajene pred 1990. Zato je pri načrtovanju energetskih prenov v obdobju do 2050 treba urediti tudi sistemsko obravnavo ti. širše prenove stavb, ki zajema tudi druge vidike prenove. Predvsem se mora začeti izpostavljati vidik potresne varnosti ter smiselnosti izvajanja energetskih prenov brez celovite obravnave stavbe.

Potresna varnost je spet v ospredju?

Tematiko potresne varnosti, ki je postala še posebej aktualna po potresu v Zagrebu in izvedenih študijah večstanovanjskih stavbah v Ljubljani, odpira tudi DSEPS 2050. Ta za večstanovanjske stavbe do leta 2024 uvaja instrument ti. izkaznice stavbe. Ta naslavlja energetski, požarni in potresni vidik prenove ter podaja smernice za priporočljive in zahtevane ukrepe za postopno širšo prenovo. Čeprav so prvi predpisi na področju potresne varnosti iz leta 1963, se je v zadnjem času izkazalo, da je veliko stavb iz 70-ih, 80-ih in celo 90-ih let, ki so potresno problematične. Izkaznica stavbe je v prvi vrsti namenjena zaščiti kupcev in lastnikov stanovanj, saj je razpolaganje s korektnim podatkom o potresni ogroženosti in drugih vidikih stavbe zelo pomembno.

Kaj pa je pri energetski prenovi stavb največji izziv za Slovenijo? Sredstva? Večja povezanost celotnega energetskega sektorja z odjemalci? Pospeševanje zelene prenove energetike? Ali so večji izziv prenove ali novogradnje?

Ozirajoč se na dejstvo, da bo leta 2050 v uporabi še 90 % današnjega stavnega fonda, je odgovor evidenten – največji izziv bo predstavljala prenova stavb. Navkljub temu, da imajo pomembno vlogo pri doseganju podnebno-energetskih ciljev, nimamo strokovno-informacijskega centra, ki bi na ustrezen način spremljal in spodbujal energijsko prenovo, sledil učinkom naložb in prenašal dobro prakso potencialnim novim investitorjem. Za to področje je, kljub angažiranju države, občin, stroke in izvajalcev, pri nas značilna razdrobljenost, ki se še posebno kaže pri nezadostni sintezi izkušenj iz izvedenih projektov. Boljše obvladovanje celovite prenove na ravni posamezne stavbe in sistemsko bi nam gotovo lahko olajšalo pot in omogočilo dosego začrtanih ciljev.

Med tistimi, ki uspešno izvajajo energetsko prenovo stavb, so omenjene lokalne skupnosti. Kaj je vplivalo na uspešne lokalne energetske prenove, katere občine so se najbolj odrezale?

Lokalne energetske agencije so že vrsto let pospeševalci projektov energetskih prenov javnih stavb lokalnih skupnosti. So tiste, ki lahko strokovno neodvisno izpeljejo vse potrebne postopke za izvedbo projektov in svetujejo lokalnim skupnostim pri pogajanju z izvajalci ter pri vrednotenju prihrankov. Poleg tega imajo pomembno vlogo v nekaterih občinah energetski menedžerji, kar se je pokazalo kot dejavnik, ki bistveno prispeva h kakovosti in učinkovitosti priprave projektov energetske učinkovitosti. Na nivoju ožjega javnega sektorja bi morala vlogo pospeševalcev projektov prevzeti Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, kot je to bilo opredeljeno v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 ter v prvi Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb (DSEPS) do leta 2050. Ta pristop »vse na enem mestu« bi zagotovil izvedbo bistveno večjega obsega energetskih prenov stavb v javnem sektorju. Dolgoročno bi omogočil tudi vzpostavitev podjetja za storitve energetske učinkovitosti v javnem sektorju, podobno kot ga ima mesto Berlin. Žal se to ni zgodilo.

Se je med energetskimi agencijami katera posebej izkazala?

Kot sem povedal, se je v zadnjih štirih letih izkazalo, da so najbolj aktivne občine, kjer so strokovno podporo nudile lokalne energetske agencije, ter občine, ki so pridobile evropsko tehnično pomoč ELENA za pripravo projektov. Primer takšnega pristopa je skupen nastop 23 občin in Goriške lokalne energetske agencije, ki so pridobile več kot 2 mio EUR tehnične pomoči Evropske investicijske banke ELENA in izvedle več kot 40 mio EUR investicij v energetske prenove stavb, energetsko učinkovitost na področju oskrbe z vodo ter trajnostnega prometa. Glede na tlorisno površino se je največje število stavb energetsko prenovilo od leta 2013 do 2020 v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Pri tem seveda prednjači Ljubljana, ki je prenovila skoraj še enkrat več kot Kranj. Če pa upoštevamo še velikost občine ter upoštevamo, da te niso prenovile zgolj eno stavbo, pa so bile najbolj aktivne občine Kidričevo, Hrastnik in Postojna.

Kako bo uveljavljena napoved ukrepa, da se od leta 2023 ne bo smelo več prodajati novih kotlov na kurilno olje? Kako bo spodbujena uporaba kotlov na lesno biomaso in drugačna oprema za ogrevanje? So možnosti za hiter prehod, kje najbolj?

Prepoved projektiranja, prodaje in vgradnje kotlov na kurilno olje in premog je že vključena v predlog Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno v javni obravnavi. Ukrep bo potrebno dobro podpreti s spodbudami Eko sklada za vgradnjo ogrevalnih naprav na OVE – kvalitetnih kotlov na lesno biomaso in toplotnih črpalk, v strnjenih naseljih pa za priklop na daljinsko ogrevanje.

Katere energetske prenove stavb so najučinkovitejše in kaj bi morali upoštevati projektanti in investitorji, da se bo začel uveljavljati pristop h gradnji ničenergijskih stavb?

Pristopi h gradnji ti. skoraj nič-energijskih stavb (sNES) se uporabljajo že vrsto let in so tako že dodobra uveljavljeni. Posodobljeni PURES bo opredelil le ustrezne kriterije. sNES prenova vendarle ni futurizem. Gre za sklop ukrepov, s katerim stavbo energetsko prenovimo, ob tem pa začrtamo možnost za čimprejšnji prehod na obnovljive vire energije oz. energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. To je predpogoj. Zadnji korak predstavljajo povečanje lokalne proizvodnje elektrike, lokalne baterije in druge oblike shranjevanja energije, pametna omrežja in elektromobilnost. Predvsem pa razvoj IKT-sistemov in avtomatizacija usklajenega delovanja stavb in oskrbe z energijo.

Katere so glavne ovire in priložnosti pri načrtovani obsežni prenovi stavbnega fonda, saj vrednostna veriga ni povezana, lastniška struktura pa je takšna, da je v Sloveniji okrog 91 % stanovanj v zasebni lasti?

Ravno ta razdrobljena lastniška struktura in odločanje sta zlasti problematična v večstanovanjskih stavbah, ko je potrebno zagotoviti zadostna finančna sredstva in soglasje. Oviro predstavlja tudi slaba informiranost o ukrepih prenove in pričakovanih učinkih tudi na zdravje in kakovosti bivanja uporabnika ter nezadostno razumevanje tehničnih možnosti. Prebivalstvo Slovenije se stara in že danes imamo 43 % lastnikov stavb in stanovanj upokojencev. Starejši lastniki se težje odločajo za večje naložbe v prenovo, saj oviro predstavljata finančna sposobnost in, iz njihovega zornega kota, dolga vračilna doba prenove. Pogosto se zato odločitve prepuščajo potomcem.

Kdaj bo spremenjen PURES?

Kot vse kaže, so strokovne podlage že skoraj končane in tako lahko javno obravnavo novelacije PURES-a pričakujemo kmalu po novem letu.

Katerim ukrepom pri energetski prenovi stavb bi morali dati prednost, kateri dajejo najboljše učinke glede energije in izpustov?

Glavni ukrep za zmanjševanje rabe energije in emisij TGP v stanovanjskem sektorju predstavljajo programi Eko sklada, ki je v zadnjem obdobju nabor pozivov za to ciljno skupino še nekoliko razširil. Spremenile so se tudi višine nekaterih spodbud. Leta 2019 je bilo tako samo z ukrepi v gospodinjstvih doseženih 257 GWh prihranka energije, kar je 46 % več kot leto prej in največ do zdaj. Ukrepa, ki se izvajata največ, pa sta toplotna izolacija fasade in vgradnja toplotnih črpalk. Ukrep skoraj ničenergijske prenove pa je bil navkljub visokim subvencije izkoriščen premalo.