Za manj emisij ne le tehnološka prenova, tudi temeljit nadzor trga – EOL 136/137

V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. Kakšne so posledice onesnaženosti zraka na zdravje?

V zadnjih desetletjih so bili v velikih epidemioloških raziskavah dodobra raziskani in objavljeni različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka ter inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 tako pri odraslih kot pri otrocih. Onesnažen zunanji zrak, ki nastaja ob prometnih ulicah in ob individualnih kuriščih predstavlja prisotnost različnih in kompleksnih mešanic kemikalij PM (angl. particulate matter) ali trdih delcev, ogljikovega monoksida (CO), žveplovega dioksida (SO₂), metana in dušikovih oksidov (NO_x).

Onesnaženost zraka z delci PM je med pomembnejšimi vplivi na zdravje ljudi. Velik del k temu v zimskem času prispevajo male kurilne naprave. Kako delci PM vplivajo na zdravje ljudi?

Glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM₁₀) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine delce (PM_2,5) in ultra-fine delce (UFP) ali nano delce (NP) manjše od 0,1 µm. PM_2,5 in UFP lahko prehajajo preko pljučnih alveolov in vstopijo v krvni obtok. Povzročijo različne zdravstvene učinke. Čim manjši so delci po velikosti (UFP), tem bolj je škodljiv njihov učinek na zdravje. Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev preko membrane celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu. Škodljiv je učinek v večini telesnih tkiv.

S katerimi ukrepi se lahko omejijo njihovi izpusti oziroma kateri ukrepi so najbolj učinkoviti?

Predvsem naj bodo pozorne ranljive populacijske skupine. V času povišanih koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku, mislim na prometne konice, bližino domovanj ob večjih cestah, pozimi, ko pride do temperaturne inverzije v kotlinah, se umaknemo v stanovanje in zapremo okna. Stanovanja zračimo zgodaj zjutraj in zvečer. V času povišanih koncentracij ne izvajamo telesnih aktivnosti na prostem. Predvsem v času prometnih konic ob velikih cestah lahko izberemo manj prometno območje. Otroci naj se gibajo zunaj ali naj gredo na sprehode v času, ko koncentracije padejo. Tudi sami lahko prispevamo k nižjim koncentracijam različnih onesnaževal zunanjega zraka, tako da v mestih manj uporabljamo vozila in več uporabljamo vožnje s kolesom, z javnim prometom, v prihodnosti pa bodo tudi električna vozila prispevala k manjši onesnaženosti.

Priporočila NIJZ so dosegljiva na spletni strani http://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pm_priporocila_za_prebivalce_jesen_2018.pdf

Kako merite vzročno povezavo med onesnaženostjo zraka in zdravjem ljudi?

Vzročno povezanost med onesnaženjem zraka in zdravjem ljudi merimo z epidemiološkimi raziskavami. To pomeni, da ocenimo onesnaženost zraka (podatke dobimo na ARSO) in to povežemo s statističnimi metodami z umrljivostjo in/ali obolevnostjo v posameznih delih (Upravne Enote, Občine, Statistične regije) po Sloveniji.

Male kurilne naprave na trdno gorivo potrebujejo tehnološko prenovo. Kaj lahko k temu prispevata energetska in okoljska politika?

Ministrstvo za infrastrukturo

V Sloveniji je v uporabi veliko malih kurilnih naprav vprašljive kakovosti z emisijami dimnih plinov, ki pri starejših napravah presegajo veljavno Uredbo zahtevane emisijske vrednosti. Na področju energetske in okoljske politike lahko s subvencijo Eko sklada pridobimo nepovratna sredstva za male kurilne naprave na lesno biomaso. Okoljska politika za male kurilne naprave pa je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Na Ministrstvu za infrastrukturo smo v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja« in prednostne naložbe »Spodbujanje proizvodnje in distribucije energije« objavili že dva razpisa za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (DO OVE). Na dveh razpisih se je dodelilo več kot 16 mio € nepovratnih sredstev, ki jih je pridobilo 27 projektov. V prihodnjem letu se bo objavil dodaten razpis za nepovratna sredstva za DO OVE.

Ministrstvo za okolje in prostor

Tehnološka prenova malih kurilnih naprav sama po sebi še ne zagotavlja izboljšanje kvalitete zraka in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Nove, tehnološko učinkovitejše male kurilne naprave se morajo pričeti množično uporabljati kot nadomestilo za stare kurilne naprave. To je možno doseči na več načinov:

•   podeljevanjem subvencij za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Subvencije so predmet javnih pozivov Eko sklada, ki pridobiva finančna sredstva za to aktivnost iz Sklada za podnebne spremembe. Upravlja ga Ministrstvo za okolje in prostor. Višina subvencij v letu 2018 je 50 % oziroma 60 % za območja občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka;

•   s temeljitim nadzorom trga oziroma ponudbe novih malih kurilnih naprav. Nadzor trga je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS. Na trg (in v uporabo) se lahko dajejo samo male kurilne naprave, ki zadostijo emisijskim zahtevam v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav;

•   s sprejetjem in objavo metodologije za meritev emisij iz malih kurilnih naprav na trdna goriva v Uredbi o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah.

Meritve emisij na malih kurilnih napravah na tekoča in plinasta goriva se redno izvajajo že leta. Za male kurilne naprave, ki ne dosegajo emisijskih zahtev, izda izvajalec dimnikarske storitve zapisnik za odpravo pomanjkljivosti in rok za njihovo odpravo. Neupoštevanje zahtev zapisnika se kasneje vodi kot postopek s strani Inšpektorata za okolje in prostor. Podoben pristop bi bilo potrebno uvesti tudi za male kurilne naprave na trdna goriva.

Tehnološka prenova malih kurilnih naprav bo ustrezno prenesena v vsakdanjo uporabo z:

•   Uredbo Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2019/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo za male kurilne naprave za centralno ogrevanje do 500 kW toplotne moči od 1. 1. 2020 dalje;

•   Uredbo Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2019/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov na trdno gorivo za enosobne kurilne naprave do 50 kW toplotne moči od 1. 1. 2022 dalje.

Omenjeni uredbi prvič uvajata okoljske zahteve za male kurilne naprave z vidika emisij in energetske učinkovitosti za celotno EU. Skladnost malih kurilnih naprav z uredbama se bo izkazovala kupcu kurilne naprave s CE znakom.

Trenutno stanje namreč omogoča, da kupec kupi malo kurilno napravo v kateri od sosednjih držav, kjer so morebiti emisijsko-energetske zahteve manj zavezujoče kot v Sloveniji.