| Lespal | | Jože Volfand | |
| Na dan lahko izdelajo do 2000 lesenih palet in so v Sloveniji največji proizvajalec tega izdelka. Lespal zdaj zaposluje 32 delavcev. Včasih nas je bilo več, pravi Andrej Omovšek, direktor, sicer papirniški tehnik, ki je največ izkušenj pridobil v podjetju Količevo karton, preden se je odločil za svojo poslovno pot. Bil je vodja proizvodnje lesovine in embalažne delavnice. Vselej ni bilo lahko, vendar mu ni žal. Trg palet je nekoliko poseben, tudi konkurence v Sloveniji ni malo, vendar so letos spodbudni znaki povečanega povpraševanja, predvsem na tujem. In zelo važno – na dvorišču ne ostane niti malo odpadka, vse gre v prodajo. Lesna biomasa je zaželena. | |
Kaj kaže zanimanje trga v tujini in v Sloveniji za leseno embalažo na začetku leta v primeri z lanskimi prodajnimi rezultati in kakšna so poslovna pričakovanja v letu 2011? Ali les kot embalažni pakirni material pridobiva na pomenu?
Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna povpraševanja, predvsem iz tujine. Za leto 2011 smo načrtovali 5- do 8-odstotno rast pri vseh naših domačih kupcih in si pridobiti tudi nekaj novih kupcev iz tujine. Pri tem mislim na Italijo.
Ali se struktura kupcev spreminja in širi? Kateri proizvodi Lespala so na trgu najbolj iskani?
Najbolj iskane so palete, formata 1200 x 800 mm, ki so termično obdelane. Obstoječi kupci se morajo obdržati, vsako leto pa je potrebno graditi na novih kupcih. Za nas sta najpomembnejša kupca papirniška in kemijska panoga. Majhna prednost je že ta, da so naši obrati na območju podjetja Količevo karton. Stroški logistike so vzdržni v krogu do 30 km. Potem se že ne izplača. Pri italijanskih kupcih je drugače, kajti pri njih gre za večje nakupe. Ekonomija obsega, zato gre.
Za palete po standardu ISPM 15 so točno določene zahteve obdelave oziroma priprave lesene embalaže. Paleta kot možni prenašalec škodljivih organizmov?
Danes se v Sloveniji seznam registriranih obratov konča pri zaporedni številki 102. Standard ISPM 15 (Guidelines for regulating wood packaging material in international trade) je namenjen preprečevanju širjenja borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). V ta namen morajo biti vsi leseni deli, debelejši od 6 mm, pol ure obdelani pri temperaturi 56 °C, in sicer po celotnem preseku. Borove ogorčice pri tej temperaturi uničimo. Po drugi strani pa ta temperatura ne zadostuje za uničenje spor razkrojevalk, modrivk ali plesni, zato se lahko tudi na paletah, obdelanih v skladu z ISPM 15, pojavijo plesni. Upoštevati je potrebno, da so spore omenjenih gliv ves čas prisotne v zraku, zato lahko pride do okužbe lesa tudi med transportom ali skladiščenjem. Omenjenim glivam še posebej ustreza vlažno okolje. S 1. aprilom 2011 stopijo v veljavo spremembe pravilnika oziroma standarda ISPM 15, ki je malo strožji od dosedanjega.
Katere palete izdelujete?
Izdelujemo palete različnih dimenzij, registrirani pa smo tudi za paleto CP, ki se uporablja v kemijski industriji. Ta paleta je precej zahtevna, saj se na vsako paleto pred uporabniško številko vžge še mesec in leto izdelave. To je znak, ki v določeni meri omogoči sledenje izdelka. Pri termični obdelavi palete CP edini v Sloveniji opremimo vsak izdelek z identifikacijsko številko.
Kje dobiva Lespal surovino, les za proizvodnjo embalaže, in katere vrste so najbolj hvaležne?
Podjetje Lespal kupuje surovino doma. Večinoma je to smreka, nekaj pa je tudi bukve, ki jo uporabljamo za podstavke (kocke) pri paletah. Naši dobavitelji so gozdna gospodarstva, kmetijske zadruge in drugi.
Kakšna je cena surovine? Ali se tudi pri lesu srečujete s stalnim naraščanjem cen? Slovenija je znana po tem, da večinoma izvaža surov, neobdelan les.
Cena surovine za izdelavo lesene embalaže je precej odvisna od kratke ali dolge zime ter od povpraševanja po rezanem lesu. Se je pa zadeva v nekaj letih drastično spremenila. Včasih smo januarja določili ceno in je ta držala do konca leta. Da Slovenija izvaža surovino, čivkajo že vrabci na strehi, ne naredi se pa ničesar. V začetku leta 2008 smo licitirali na Hrvaškem in les zaradi pomanjkanja surovine doma uvozili. Največji dvig, 32 odstotkov, je bil zaznan od avgusta 2009 do julija 2010 na področju lesenih moralov. Podatek je bil v avgustu 2010 objavljen v nemški reviji EUWID.
V vaši proizvodnji nastane precej odpadka. Kaj se zgodi z odsluženo paleto ali zabojnikom?
Paleta, ki postane odpadek, se uporablja v različne namene. Komercialisti so rabljeno evro paleto prodajali po dosti nižji ceni, kot je nova, in tako nižali ceno novi paleti, čeprav ima še enake uporabne lastnosti kot nova. Ste že slišali, da je rabljena plinska jeklenka cenejša kot nova? Paleto, ki se spremeni v odpadek, bi morali doma predelati in uporabiti kot surovino za energijo (izdelavo briketov, peletov itd.). Odpadke prodamo, sekance, žagovino, krajnike, odpadne deske. To je lesna biomasa, ki je iskana.
Kakšni so načrti Lespala v letu 2011? Naložbe?
Naložb v letu 2011 ne načrtujemo, razen določenih izboljšav glede boljšega izkoristka lesa. Doma in v tujini načrtujemo prodajo v višini 700.000 kosov (palet, pokrovov, desk in zabojev) in realizacijo cca. 2.800.000 EUR.
