Vpliv ESG načel na poslovanje podjetij
| Avtorica: Mag. Klementina Zapušek |
Zakonodaja EU trenutno zahteva, da vsa velika podjetja in vsa podjetja (razen mikropodjetij), ki kotirajo na borzi, razkrijejo informacije o tem, kaj vidijo kot tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz družbenih in okoljskih vprašanj, ter o vplivu njihovih dejavnosti na ljudi in okolje. Evropska komisija meni, da to pomaga vlagateljem, organizacijam civilne družbe, potrošnikom in drugim zainteresiranim javnostim oceniti trajnostno uspešnost podjetij kot del evropskega zelenega dogovora. Kako pa to vpliva na uspešnost poslovanja podjetij?
Po izkušnjah red. prof. dr. Marka Jakliča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se v praksi potrjuje, da je trajnostno poslovanje na kratki rok (pre)drago. Obstaja več primerov slovenskih podjetij, ki razvijajo izdelke po načelih krožnega gospodarstva, iz reciklabilnih materialov ipd., in so torej narejeni v EU, vendar so predragi. Žal zlasti pri upravah in predvsem pri kupcih na koncu običajno prevlada cenovni vidik. Podobne so izkušnje iz državnih družb, kjer je trajnost sicer prepoznana kot pomembna, vendar tudi država kot lastnik želi dobiček in ta je kratkoročno manjši, če družbe upoštevajo trajnostna načela. Vendar pa naj bi se na dolgi rok trajnostno poslovanje izplačalo, sploh z vidika krožnega gospodarstva, ker se porabi manj virov in energije, prav tako z dolgoročnim obravnavanjem svojih kupcev oz. strank ter dolgoročnega naslavljanja podnebnih tveganj.
Dr. Simon Savšek, vodja pisarne Skupine Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji, izpostavlja, da je Skupina lani dosegla rekordno raven zelenega financiranja z 51 milijardami evrov za projekte na področjih obnovljivih virov energije (OVE), elektroenergetskih omrežij, tehnologije „net zero“ in prilagajanja podnebnim spremembam. V zadnjih letih je trajnostni razvoj vključen v osnovno dejavnost financiranja. Zato vse projekte in posredniške posle ocenjujejo in spremljajo na podlagi okoljskih, socialnih in upravljavskih meril. Financirajo lahko samo dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve glede trajnostnega skrbnega pregleda.
SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, ocenjuje, da naj bi veljalo, da so podjetja, ki sistematično vključujejo ESG-dejavnike v svoje poslovanje, dolgoročno uspešnejša, odpornejša na spremembe, lažje ohranjajo konkurenčno prednost in dostopajo do ugodnejših virov financiranja. Za konkretne ocene o dejanskem vplivu ESG-dejavnikov na finančno uspešnost posameznih podjetij je še prezgodaj, za natančnejšo presojo bo potrebna nadaljnja analiza in razvoj ustreznih kazalnikov v domačem okolju, predvsem pa kakovostni in standardizirani ESG-podatki.
Podatki o investicijah in ukrepih, povezanih z zelenim prehodom, ki so jih podjetja že izvedla oz. jih izvajajo, kažejo, da so podjetja največ pozornosti namenila tistim ukrepom, ki imajo neposreden učinek na učinkovitost njihovega poslovanja in znižanje stroškov – predvsem v zvezi z odpadki in energijo. Medtem ko velika podjetja pozitivno izstopajo pri skoraj vseh ukrepih, kar kaže na njihovo večjo zmožnost vlaganja in bolj strateški pristop k trajnosti, so mikro in mala podjetja manj aktivna, kar sovpada z ugotovitvami o omejenih virih in nižji ozaveščenosti.
Petra Levec iz upravljanje korporativnega in investicijskega bančništva NLB Skupine pravi, da raziskave kažejo, da vključevanje vidikov ESG v poslovanje podjetij lahko pozitivno vpliva na njihovo uspešnost. Tovrstna podjetja po njenem mnenju pogosto dosegajo boljše finančne rezultate, saj vlagatelji vse bolj iščejo trajnostne naložbe. Poleg tega se taka podjetja pogosto srečujejo z višjim zadovoljstvom in zvestobo zaposlenih ter kupcev, kar vodi do večje produktivnosti in boljših poslovnih rezultatov. ESG-strategije pomagajo podjetjem pri obvladovanju tveganj in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti, kar vključuje zmanjšanje okoljskih tveganj, izboljšanje odnosov z deležniki in boljše upravljanje podjetja. Poleg teh koristi lahko tovrstna podjetja pridobijo tudi ugodnejša posojila in boljše pogoje za investicije. Banke in finančne institucije pogosto ponujajo nižje obrestne mere, daljše ročnosti odplačila ter višje zneske posojil za podjetja, ki izkazujejo trajnostne prakse. To omogoča podjetjem, da financirajo svoje projekte pod ugodnejšimi pogoji, kar prispeva k njihovi finančni stabilnosti in uspešnosti.
Podobno opaža Guillaume Amand iz ESG oddelka OTP banke. Tam so opazili, da podjetja, ki v svoje poslovanje vključujejo ESG-vidike in so povezana s svetovnim trgom, običajno dosegajo boljše rezultate tako na finančnem področju kot pri ESG-kazalnikih. Ti subjekti pogosto delujejo na konkurenčnejših trgih, kar se zdi, da je razlog za njihovo boljšo uspešnost.
Rok Kogej, koordinator v službi ESG pri Intesi Sanpaolo Bank meni, da velja, da podjetja, ki v svoje poslovanje vključujejo ESG vidike, bolje razumejo in posledično tudi učinkoviteje obvladujejo trajnostna tveganja. Hkrati znajo uspešneje prepoznavati in izkoriščati priložnosti, ki iz tega izhajajo. Nazoren primer so naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije: te so ključne za zagotavljanje strateške avtonomije evropskega gospodarstva, prav tako pa podjetjem omogočajo zniževanje stroškov poslovanja, kar lahko vodi do večje donosnosti oziroma konkurenčnejše cene njihovih proizvodov in storitev na trgu.
Marko Jazbec, predsednik uprave Sava Re, d.d., izpostavlja, da ESG-vidike vključujejo v vse ključne procese poslovanja družbe in so skladni z vse bolj kompleksnim pravnim in regulatornim okvirjem. Pri nalaganju sredstev sledijo trajnostnim načelom in zasledujejo cilj povečevanja deleža trajnostnih naložb ter zniževanja ogljičnega odtisa tako, da dajejo prednost trajnostnim in zelenim naložbam in ne vlagajo v sporne in umazane industrije. Skupina podpira trajnost tudi z vlaganjem v vrednostne papirje, izdane za financiranje zelenih okoljskih projektov (angl. Green Bonds) ter trajnostnih obveznic (angl. Sustainability Bonds).
Navedeno zagotovo prispeva k uspešnejšemu poslovanju družbe Sava Re, d.d., vendar je neposredno povezavo med finančno uspešnostjo in vpeljanimi ESG vidiki zaenkrat težko dokazati.
Skupina Javni holding Ljubljana ocenjuje, da je kratkoročno povezava med vključevanjem vidikov ESG v poslovanje ter uspešnostjo poslovanja negativna. To je povezano s stroški in povečanim obsegom dela na številnih področjih iz naslova priprave na trajnostnostno poročanje, vključno s pripravo vseh podlag, ki so zahtevane z ESRS-standardi. V nadaljevanju pa pričakujejo pozitivne učinke pri pridobivanju finančnih sredstev za investicije in spodbude pri uvajanju zelenih tehnologij ter dodaten pozitiven vpliv na ugled družb v skupini, saj velika večina deležnikov daje trajnostnemu področju vse večji pomen.
Izzivi in priložnosti področij ESG
Po mnenju red. prof. dr. Marka Jakliča je trenutno velik izziv ESRS poročanje, ki je preobsežno, prav tako so ponekod preobsežni registri tveganj in upravljanje le-teh. Deloma je v praksi opaziti, da je trajnostno poročanje naredilo tudi škodo ESG-poslovanju, saj sta bila prej prepoznanost in zavedanje o tem večja, trenutno pa se je dojemanje trajnostnega poslovanja zožilo zgolj na trajnostno poročanje. Prav tako je revidiranje podjetij po ESRS zelo natančno, morda celo preveč za prvo leto poročanja, sploh pri velikih mednarodnih revizijskih hišah, ki se bojijo tožb, če ne bi bila zagotovljena dovolj velika mera skrbnosti pri revidiranju družb.
Dr. Simon Savšek izpostavlja, da EIB pozorno spremlja vključevanje trajnostnih vidikov v poslovne modele svojih strank, vključno z zahtevami glede poročanja. Pri tem je ključna podpora podjetjem, ki bi lahko vključevala financiranje krepitve zmogljivosti, tehnične svetovalne storitve in nove digitalne platforme.
Marko Jazbec meni, da implementacija zakonodajnega okvirja v podjetja zaradi ohlapnih smernic, ki lahko vodijo v različne interpretacije, ter kratkih rokov od veljavnosti nacionalne zakonodaje do obveze podjetij za poročanje, poteka v časovno zahtevnih okoliščinah. Srečujejo se tudi s težavami glede dostopa do kakovostnih podatkov, manjka standardizacija kriterijev, izračunov in poročanja. Predvsem pa je regulatorni okvir postal prezahteven in prekompleksen, zato se izgublja celotna poanta in cilj uvajanja trajnosti v poslovanje, zaradi česar je opaziti zasičenost in utrujenost v povezavi s trajnostjo.
Skupina Javni holding Ljubljana vidi največji izziv v spoznavanju celotne razsežnosti ESG-vidikov in zahtev novih standardov. Čeprav trajnostnostne strategije in procese že dalj časa razvijajo, ESG vidike dejansko vključujejo prvič. Po njihovem mnenju so sodobne zelene tehnologije nekajkrat dražje, kar ob upoštevanju časovne komponente pomeni izjemen finančni pritisk na družbe, poleg tega pa določene nove tehnologije predstavljajo tudi dodaten kadrovski izziv, ob že tako zahtevni situaciji pri pridobivanju kompetentnih sodelavcev. A prepoznavajo tudi priložnosti. To so vzpostavitev trajnostne dobavne verige, saj te veljajo za bolj odgovorne in s tem tudi stabilne, večji ugled družbe, učinkovitejši procesi dela, zmanjševanje digitalnega onesnaževanja, uporaba učinkovitejših prevoznih sredstev in načinov transporta (uvedba prevoza na klic na manj obremenjenih linijah namesto redne linije, uporaba brez-emisijskih goriv oz. goriv z nižjimi emisijami toplogrednih plinov, v uvajanju tehnologij za shranjevanje okolju prijazne energije).
Izzivi ESG po panogah
Po oceni SID banke se največji izzivi ESG pojavljajo v energetsko intenzivnih panogah in sektorjih z visokim ogljičnim odtisom, kot so industrija, promet, energetika, kmetijstvo in gradbeništvo. Glavni spodbujevalci za vlaganja so nižji stroški energije, zakonodaja in finančne spodbude, medtem ko so največje ovire visoki investicijski stroški in nestabilna zakonodaja. Okoli 37 % gospodarstva že izvaja ukrepe, predvsem na področju učinkovite rabe, OVE in zmanjševanja odpadkov. Kljub temu zelene investicije predstavljajo le manjši delež vseh naložb, večinoma jih podjetja financirajo z lastnimi viri, bančna posojila so dostopnejša večjim podjetjem. Ključni pogoji za odločitev za financiranje z bančnimi krediti so ugodnejše obrestne mere, zavarovanja in daljši odplačilni roki, pri čemer manjša podjetja izpostavljajo tudi pomen svetovanja. Izraziti izzivi pri malih in srednje velikih podjetjih so administrativne zahteve zelenega ali trajnostnega financiranja, ta podjetja pogosto tudi nimajo zadostnih notranjih virov, znanja ali potrebnih informacij.
Petra Levec prav tako prepoznava izzive v panogah, ki so močno odvisne od naravnih virov ali imajo velik vpliv na okolje. Rudarstvo se sooča z degradacijo zemljišč, onesnaževanjem vode in emisijami toplogrednih plinov, kar pomeni, da je vključevanje ESG-vidikov povezano z visokimi stroški in tehnološkimi izzivi. Kmetijstvo zahteva trajnostne prakse, kot so zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil ter izboljšanje učinkovitosti rabe vode, kar zahteva znatne investicije in spremembe v obstoječih praksah. Proizvodni sektor se sooča z izzivi pri zmanjševanju emisij, ravnanju z odpadki in izboljšanju energetske učinkovitosti, kar pogosto zahteva visoke začetne stroške in tehnološke inovacije. Tudi finančni sektor se sooča z izzivi pri ocenjevanju in upravljanju tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami in družbenimi vprašanji, zato je razvoj novih metodologij za ocenjevanje ESG-tveganj ključnega pomena. Transportna panoga se sooča z edinstvenimi ESG-izzivi, saj je močno odvisna od fosilnih goriv in ima velik vpliv na okolje. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zahteva investicije v čistejše alternative, kot so električna vozila in železniški prevoz, ter izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih vozil. Poleg tega je pomembno zagotavljanje varnosti delavcev, ki pogosto delajo v nevarnih pogojih, ter upravljanje tveganj, povezanih z uporabo neodvisnih pogodbenikov.
Rok Kogej pri obvladovanju podnebnih sprememb prav tako prepoznava kot ključne panoge tiste, ki največ prispevajo k izpustom toplogrednih plinov – to so energetika, industrija, kmetijstvo, promet in stavbni sektor. Med njimi pa obstajajo pomembne razlike glede vrste tveganj, katerim so izpostavljene: nekatere so bolj izpostavljene tranzicijskim tveganjem (tveganjem, povezanim s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo), druge pa predvsem fizičnim tveganjem (tveganjem, ki izhajajo neposredno iz podnebnih sprememb, npr. ekstremni vremenski pojavi). V prvi skupini, kamor sodita predvsem energetika in industrija, ekonomski interes pogosto neposredno sovpada s podnebnimi cilji. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov gre z roko v roki z večjo energetsko in stroškovno učinkovitostjo ter manjšo izpostavljenostjo volatilnosti cen energentov, kar spodbuja podjetja k ukrepanju. V drugi skupini – kmetijstvo in stavbe – pa so v ospredju predvsem fizična tveganja. Čeprav je tudi tu zmanjševanje emisij pomembno (zlasti prek večje energetske učinkovitosti stavb), so učinki podnebnih sprememb bolj povezani z občasnimi, a vse pogostejšimi akutnimi vremenskimi pojavi, kot so suše, poplave in vročinski valovi. Posledično so gospodarski subjekti na ta tveganja pogosto manj pozorni, saj se ne odražajo tako neposredno v vsakodnevnem poslovanju – vsaj na kratki do srednji rok. Kar zadeva upravljavske in družbene dejavnike ESG, pa so največji izzivi praviloma povezani s podjetji, ki delujejo na trgih z nizko stopnjo spoštovanja temeljnih človekovih pravic – bodisi neposredno bodisi prek svojih dobavnih verig. Upravljanje teh tveganj postaja vse pomembnejše tudi zaradi vse večjih pričakovanj vlagateljev in regulatorjev.
Razlike med podjetji
Guillaume Amand pravi, da v OTP opažajo, da se z največjimi težavami pri vključevanju vidikov ESG v svoje poslovanje soočajo mala in srednje velika podjetja v njihovem portfelju. In Slovenija je predvsem država tovrstnih podjetij. Ti manjši subjekti pogosto nimajo dovolj sredstev in infrastrukture za učinkovito izvajanje načel ESG, zato je to zanje velik izziv.
Podobno menijo v SID banki, kjer dodajajo, da je pri malih in srednje velikih podjetjih največji izziv predvsem pomanjkanje virov in kadrov.
Petra Levec dodatno še opozarja, da imajo velika podjetja specializirane ekipe za upravljanje trajnostnih vidikov. Nekatera podjetja izvajajo skrbne preglede svojih poslovnih partnerjev, da zagotovijo skladnost z okoljskimi standardi. Mnoga se prilagajajo podnebnim tveganjem z uvajanjem novih tehnologij in spremembami v dobavni verigi. Prav tako se trudijo optimizirati svojo vrednostno verigo z vključevanjem trajnostnih praks, kot so nabava surovin visoke kakovosti po najnižjih možnih stroških ter stalna podpora in usposabljanje zaposlenih. Poleg tega krepijo korporativno kulturo, kjer so skupne vrednote in vodstvene zaveze ključnega pomena za uspešnost poslovanja.
Razvoj in trendi pri ESG poslovanju
Dr. Simon Savšek meni, da so bili okvir EU za trajnostno financiranje, vključno s taksonomijo EU, in razvoj zahtev za trajnostno poročanje podjetij zasnovani tako, da zagotavljajo trdne okvire, ki omogočajo preglednost za vlagatelje in preprečujejo t. i. zeleno zavajanje (angl. greenwashing). To bi moralo spodbuditi naložbe, ki bi bistveno prispevale k doseganju podnebnih ciljev. Pozdravlja predloge Omnibus za poenostavitev pravil EU, spodbujanje konkurenčnosti in sprostitev dodatnih naložbenih zmogljivosti.
V SID banki opozarjajo, da se razvijajo podporni mehanizmi, kot so zelena posojila, ki podjetjem omogočajo dostop do ugodnejšega financiranja.
Petra Levec opaža, da podjetja vse bolj vključujejo trajnostne prakse v svoje poslovne modele, kar je deloma posledica strožjih zakonodajnih zahtev in večje ozaveščenosti o podnebnih spremembah. Z vidika bank se trendi uvajanja vidikov ESG kažejo v povečani transparentnosti in poročanju (med drugim podrobno poročanje o emisijah, trajnostnih ciljih in napredku pri doseganju teh ciljev), razvoju ESG-usmerjenih finančnih produktov, kot so zeleni krediti, trajnostne obveznice in ESG investicijski skladi. Ti produkti privabljajo vlagatelje, ki iščejo trajnostne naložbe. Nove in razvijajoče se regulativne zahteve, kot so smernice Evropske centralne banke (ECB) in Evropske bančne oblasti (EBA), zahtevajo, da banke vključujejo dejavnike ESG v svoje poslovne modele in procese upravljanja. Čeprav je uvajanje vidikov ESG lahko izziv, se banke, ki aktivno upravljajo te dejavnike, pogosto soočajo z boljšimi finančnimi rezultati in uživajo večje zaupanje med vlagatelji.
Tudi Rok Kogej izpostavlja, da kljub Omnibusu ostajajo banke zavezane dodatnim obveznostim, ki izhajajo iz bančne zakonodaje, regulatornih smernic in nadzorniških pričakovanj. Standardi, ki jih morajo banke na tem področju izpolnjevati, se namreč ne znižujejo, temveč postopno zvišujejo. Ključen mejnik v tem pogledu predstavljajo smernice Evropskega bančnega organa (EBA) za upravljanje ESG-tveganj, ki jih bo treba implementirati do začetka leta 2026. Zaradi teh zahtev bodo banke morale od svojih komitentov pridobivati vse več podatkov, povezanih z ESG-vidiki, čeprav (ali prav zato) komitenti zaradi predvidenega poenostavljanja zakonodaje morda sami ne bodo več dolžni objavljati trajnostnih poročil ali pa bo obseg poročanih informacij manjši.
Guillaume Amand omenja, da so v zadnjem času pri svojem poslovanju uvedli več posojil, povezanih s trajnostnimi merili, ki so jih stranke presenetljivo dobro sprejele. Marža obrestne mere za ta posojila se spreminja glede na posojilojemalčevo zmožnost doseganja vnaprej določenih ciljev uspešnosti trajnostnega delovanja. Takšen model se vse bolj uporablja, kot je nedavno sprejetje finančnega okvira za izdajo obveznic Republike Slovenije, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih ciljev.
Marko Jazbec opaža, da se fokus s področja trajnostnega poslovanja preusmerja v področje trajnostnega poročanja in zadostitvi regulatornim zahtevam. Podjetja se soočajo z nedostopnimi ali pomanjkljivimi podatki, integracija zakonodaje je precej zahtevna in predstavlja konkreten strošek za podjetja. Pravi še, da se na področju trajnostnih naložb pojavlja zeleno zavajanje, ko podjetja ali finančne institucije predstavljajo svoje finančne produkte, naložbe ali dejavnosti bolj trajnostne ali okolju prijazne, kot so v resnici. S spodbujanjem trajnostnega investiranja se tako povečuje tudi tveganje, da podjetja izkoriščajo ESG kot marketinško orodje, ne da bi se tudi držala trajnostnih načel. To lahko vlagatelje zavede, saj menijo, da podpirajo trajnostne projekte, ki pa v resnici nimajo pomembnega okoljskega ali družbenega vpliva. Vključevanje trajnosti v poslovanje in delovanje podjetja pa seveda prinaša tudi dobrobiti, kot je povečanje ugleda podjetja, večja konkurenca, bolj trajnostno upravljanje tveganj in s tem stabilnejše in dolgoročnejše poslovanje, kar lahko prispeva tudi k finančni uspešnosti podjetja.
Skupina Javni holding Ljubljana opaža trende v smeri večje odgovornosti in prilagajanja potrebam trajnostnega razvoja. Zahteve se zaostrujejo, pritisk vlagateljev in potrošnikov narašča, medtem ko razogljičenje in trajnostne inovacije postajajo pomembni del razvojnih strategij podjetij.
Red. prof. dr. Marko Jaklič izpostavlja še, da je EU leta 2019 s sprejetjem strategije o Zelenem prehodu civilizacijsko stopila na pot obrambe narave, trenutno pa poteka zasuk k ponovnemu oboroževanju in vojskovanju. Tudi ESRS in trajnost sta se do sedaj na veliko izogibala vojaški industriji, zdaj je obratno. In ta zasuk k oboroževanju je izjemno ne-ESG.
Prednosti ESG za podjetja
Boljše upravljanje podjetja, zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti
Obvladovanje in zmanjšanje tveganj ter uspešnejše prepoznavanje priložnosti
Dolgoročna odpornost, vzdržnost, rast in stabilnost
Povečanje konkurenčne prednosti
Izboljšanje dostopa do kapitala
Večja privlačnost za talentirane zaposlene ter povečanje zadovoljstva, produktivnosti in angažiranosti zaposlenih
Izboljšanje odnosov z deležniki, blagovne znamke in ugleda
Zakonodajna skladnost in etični ugled
Vzpostavitev trajnostnih dobavnih verig
Večja inovativnost
Slabosti ESG za podjetja
Povečani stroški na začetku
Kratkoročna izguba dobička
Povečana kompleksnost poslovanja
Zmanjšanje fleksibilnosti poslovanja
Tveganje za zmanjšanje donosa
Težave pri implementaciji ESG
Preveč toga zakonodaja
Negotovosti in spremembe regulativnih zahtev
Tveganje za zeleno zavajanje (greenwashing)
Prezahtevno poročanje o ESG
