| Lokalni semafor in občine | | |
| S spletno aplikacijo Lokalni semafor podnebnih aktivnosti, gre za projekt v okviru slovenske Podnebne poti 2050, ne bo več neznank, kako v 212-tih občinah blažijo podnebne spremembe. Preglednica s 57-imi kazalniki, od trajnostne mobilnosti in energetske sanacije stavb do ekološkega kmetovanja, bo ponazorila, kaj je občina dosegla, s katerimi ukrepi, na katerem področju. Torej bo Lokalni semafor tudi spodbuda za primerjanje in tekmovanje med občinami. Mag. Stane Merše, portal je pripravil Center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, je pri energetski prenovi javnih stavb izpostavil Mestno občino Koper, ki se je odločila za energetsko pogodbeništvo, pri trajnostni mobilnosti pa med testnimi občinami prednjači Maribor. Kar zadeva zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, je sogovornik posebej opozoril na energetsko prenovo stavb, saj se v njih porabi 35 % vse energije, spusti pa 28 % vseh emisij. Pri pripravi lokalnih energetskih konceptov pa bi se morale občine odločiti za toplotne karte. | |
Z Lokalnim semaforjem podnebnih aktivnosti lahko občine preverjajo, kaj prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, saj izvajajo različne ukrepe. Zakaj ste se pri preglednici ukrepov odločili za osem področij, in sicer za stavbe, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, industrijo, odpadke, električno energijo, pridobljeno iz obnovljenih virov, in za daljinsko ogrevanje? Ali ste izhajali tudi iz analize prakse, katere programe so v občinah sprejeli za preprečevanje oziroma blaženje podnebnih sprememb?
Gre za ključna področja, kjer prihaja do emisij toplogrednih plinov. Hkrati pa imajo občine na večini teh področij pomembno vlogo in lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Podnebni semafor to njihovo aktivno vlogo lepo ilustrira in potrjuje.
Pri spletnem portalu ste se odločili, da prikazuje aktivnost občin kar s 57-imi kazalniki. Kateri lahko najbolj konkretno pokažejo, ali je občina uspešna pri podnebnih aktivnostih?
Rezultati lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti kažejo na to, da so občine na področju izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov že aktivne. Nekatere so bolj aktivne na področju prenove stavb, druge na področju trajnostne mobilnosti, tretje pri ekološkem kmetovanju, četrte spet nekje drugje, kar je marsikdaj pogojeno z njihovimi naravnimi danostmi. S semaforjem imajo občine sedaj na enem mestu na razpolago podatke o učinkih izvajanja podnebnih aktivnosti na različnih področjih, kar jim omogoča primerjavo s podobnimi občinami. Hkrati je to priložnost, da pri uspešnejših od sebe poiščejo dodatne informacije o tem, kako se lotiti katerega izmed izzivov, s katerimi se soočajo. Na primer odločitev za daljinsko ogrevanje na obnovljive vire, prenova javnih stavb z energetskim pogodbeništvom, ločeno zbiranje odpadkov in podobno.
Do oktobra se je na semafor priključilo 10 občin, za katere so razvidni glavni podatki. Kakšno je zanimanje občin za portal in koliko jim lahko pomaga pri izvajanju konkretnih ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb?
Namen semaforja je spodbujati občine k napredku pri izvajanju podnebnih aktivnosti in jim ponuditi možnost, da se z rezultati svojih prizadevanj tudi pohvalijo. Da je namen dosežen, se je pokazalo kmalu po dogodku, kjer smo predstavili Lokalni semafor javnosti. Prve prošnje za pristop v semafor smo prejeli ravno od občin, ki so »sosede« testnih občin. Ob tem naj še enkrat poudarimo, da je kar 48 kazalnikov od 57 pripravljenih na podlagi podatkov iz javno dostopnih virov. Zato so na voljo za vseh 212 občin, preostali kazalniki pa temeljijo na podatkih, ki nam jih posredujejo občine iz svojih virov in so zato dejansko na voljo samo za tiste občine, ki so v semafor vključene.
Zelo ambiciozne cilje si je za zmanjšanje emisij ogljikovih dioksidov zadalo 29 slovenskih občin, in sicer do leta 2020, ena že za leto 2030? Koliko lahko pri tem prispeva energetska prenova stavb, ki jo Slovenija načrtno podpira že nekaj let? Kako so se občine izkazale pri tem?
V stavbah se porabi 35 % vse energije in sprosti 28 % vseh emisij toplogrednih plinov. Energetska prenova stavb torej predstavlja znaten potencial za doseganje prihrankov energije in emisij z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavb in uporabo tehnologij, ki izkoriščajo obnovljive vire energije (OVE). V obdobju 2013–2017 je bila v 150 občinah s sredstvi iz Kohezijskega sklada spodbujena energetska prenova stavb s skupno ogrevano tlorisno površino skoraj 765.000 m², kar ustreza približno 273 povprečno velikim osnovnim šolam.
Ob predstavitvi Lokalnega semaforja ste na posvetu govorili o načrtovanju, financiranju in izvajanju podnebnih ukrepov v občinah. Med drugim o novem ciklu priprav lokalnih energetskih konceptov. Kakšni izzivi so pred občinami, kakšne so možnosti finančnih spodbud?
Na področju priprave lokalnih energetskih konceptov se kaže velika potreba po bolj kakovostni podpori načrtovanju, še posebej s prostorskimi prikazi energetskih podatkov, kot so na primer toplotne karte, ki omogočajo celovit vpogled v stanje na terenu ter možnost načrtovanja celovitih energetskih rešitev. Ena takih je infrastruktura za daljinsko ogrevanje in hlajenje, kjer je potrebno dobro načrtovanje obstoječih sistemov, predvsem glede možnih širitev in obnov, kot tudi načrtovanje novih sistemov, kjer se povečuje interes za izkoriščanje obnovljivih virov in odvečne toplote. Na razpolago so tudi kohezijska sredstva. Tudi sicer ima Eko sklad na razpolago vedno več različnih spodbud za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov v občinah, podjetjih in gospodinjstvih. Občine bi lahko pri tem imele še bolj aktivno vlogo.
Nekatere občine tudi ocenjujejo ustreznost sistemov daljinskega ogrevanja. Kateri izzivi pri oskrbi s toploto so ključni?
Predvsem povečevanje deleža OVE in odvečne toplote v oskrbi, povečevanje učinkovitosti sistemov, povezovanje s proizvodnjo električne energije in širitev sistemov s priklopi novih odjemalcev. Vse to je tudi bistveno za povečevanje cenovne konkurenčnosti daljinskega ogrevanja v primerjavi z drugimi individualnimi rešitvami. Sistemi daljinskega ogrevanja lahko bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka. Izraba lokalnih obnovljivih virov ali odvečne toplote pa predstavlja priložnost za razvoj novih lokalnih delovnih mest in energetsko samooskrbo občin.
Kaj kažejo podatki o naložbah v URE in OVE v občinah in kje so najuspešnejši?
Najprej o daljinskem ogrevanju. V Sloveniji imamo 58 občin, ki oskrbujejo stavbe z daljinsko toploto. V 32 občinah je v sistemih daljinskega ogrevanja iz obnovljivih virov proizvedena vsaj polovica energije. Za proizvodnjo toplote izkoriščajo v enem sistemu geotermalno energijo, v ostalih pa lesno biomaso. Pri prenovi stavb v gospodinjstvih so odločilne spodbude Eko sklada. Nepovratne spodbude Eko sklada so naložbe v ukrepe URE in OVE v gospodinjstvih spodbudile prav vseh slovenskih občinah. V obdobju 2012–2017 je bilo največ naložb na prebivalca, in sicer med 600 in 700 evri, spodbujenih v občinah Kranj (618 €), Jezersko (652 €) in Preddvor (698 €). V povprečju so subvencije spodbudile 346 evrov naložb na prebivalca. Povprečna subvencija na prebivalca je znašala 59 evrov, največ na prebivalca so jih prejeli v občinah Preddvor (115 €), Jesenice (103 €), Kranj (102 €) in Ravne na Koroškem (101 €).
Če govorim o električni energiji, pridobljeni iz obnovljenih virov, pa so največ električne energije iz OVE v podporni shemi na prebivalca leta 2017 proizvedli v občini Križevci, in sicer 10 MWh. S tem bi lahko občina Križevci pokrila letne potrebe po električni energije za skoraj 9.000 povprečnih slovenskih gospodinjstev.
V prvi testni fazi semaforja je sodelovalo 10 občin. Kaj je pokazala analiza?
Na področju trajnostne mobilnosti izmed testnih občin pričakovano prednjači Mestna občina Maribor, saj je največja občina, ki se je pridružila semaforju in ima 26 polnilnic za električna vozila. Kar se tiče že izvedenih energetskih prenov javnih stavb s sredstvi iz Kohezijskega sklada, ki so v ta namen na razpolago v obdobju 2014-2020, pa je med testnimi občinami Mestna občina Koper zaenkrat edina, ki se je tega lotila tudi z energetskim pogodbeništvom. Seveda energetske prenove po modelu energetskega pogodbeništva potekajo tudi v drugih testnih občinah, vendar so projekti trenutno še v izvajanju. Ob tem naj omenimo tudi, da je ena od testnih občin tudi Mestna občina Kranj, kjer so se energetske prenove javnih stavb po modelu energetskega pogodbeništva lotili prvi v Sloveniji, in sicer že leta 2002. So pa testne občine svoje stavbe energetsko že prenovile v obsegu od 18 % (Ajdovščina) do 47 % (Divača). To pomeni, da ostaja še veliko potenciala za zmanjšanje rabe energije in emisij v prihodnjem obdobju.
