Za fotovoltaični trg je lahko rešitev predvsem net – metering – EOL 91/92

V Greenpeaceu Slovenija si zelo prizadevate za sodelovanje Slovenije v energetski tranziciji, pri uvajanju čistih in obnovljivih virov energije. Kje vidite slovenske potenciale in kje prepreke?
Slovenija ima potenciale v vseh obnovljivih virih. Še posebej je bogata s soncem, vodnimi viri in biomaso. Ovire so v kratkovidnosti političnih strank, ki se menjavajo v vladah, in v interesih uveljavljenih energetskih velikanov, ki želijo ohraniti status quo, kolikor dolgo se le da. Če sem bolj konkreten, vsaka dodatna termoelektrarna ali jedrska elektrarna zavira možnosti za uveljavljanje obnovljivih virov energije. Dejstvo je, da ima Slovenija elektrike dovolj. Ne potrebujemo dodatnih velikih elektrarn. Interesne skupine so nam kljub temu uspele vsiliti TEŠ 6, zdaj pa vedno bolj pritiskajo za gradnjo dodatne 8 milijardne jedrske elektrarne v Krškem.

Dejan Savić

Kateri konkretni predlogi bi lahko prispevali k večji uvedbi čistih in obnovljivih virov energije v Sloveniji?
Najprej bi morali sprejeti energetski koncept Slovenije do leta 2030, s pogledom na 2050. V njem bi morali opredeliti postopno opuščanje fosilne in jedrske energije. S tem bi sprostili prostor za nove tehnologije. Koncept bi moral pokazati, kaj se Sloveniji najbolj splača, kje ima naša industrija največ znanja in kje so potenciali za nove, doma razvite tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Ta premislek bi moral podati smernice, katere tehnologije in rešitve je potrebno finančno in administrativno podpreti in promovirati. Slovenija naj določi cilj vztrajnega povečevanja deleža obnovljivih virov in hkratnega zmanjševanja porabe energije z učinkovitejšo rabo. S konkretnimi cilji za leto 2020, 2030 in 2050 bo nakazana jasna usmeritev države, kar bo pomagalo podjetjem, da prilagodijo dolgoročne načrte in usmerijo investicije v družbeno zaželeno smer.

Kako pri tem sodelujete s slovenskim gospodarstvom, stroko in državo?
Greenpeace vzdržuje redno komunikacijo z gospodarstvom, s strokovnjaki in predstavniki države. Želimo, da bi vsem pomagali razumeti, kako velik pritisk na okolje predstavlja tradicionalna, predvsem fosilna energetika in kako pomembno je, da začnemo fosilne vire opuščati oziroma jih nadomeščati s prijaznimi viri energije.

Kako ocenjujete sedanje težave fotovoltaike v Sloveniji?
V letu 2011/2012 so cene fotovoltaike močno padle, čemur pa ni pravočasno sledilo zniževanje zagotovljenih odkupnih cen. V letu 2012 so bile podpore tako previsoke, da se je investicija namesto v 15-ih povrnila že v 8-ih letih. Kljub temu, da smo Ministrstvo za infrastrukturo na sestanku aprila 2012, ko je še bil čas, opozorili na nevarnost investicijskega balona in jim pripravili konkretno rešitev po vzoru Nemčije, je ministrstvo prepočasi odreagiralo na padanje cen, zato smo v letu 2012 doživeli investicijski balon. Postavili smo 120 MW fotovoltaičnih kapacitet, kar je več kot vsa leta pred tem skupaj. To je ustvarilo velik pritisk na podporno shemo, ki bo ostal še 15 let, kolikor veljajo pogodbe o zagotovljenem odkupu energije. Ob koncu leta je ministrstvo le odreagiralo, a tokrat z radikalnim rezom. Dva dni pred uveljavitvijo nove uredbe so sprejeli ukrep o 25 % znižanju podpore za sončne elektrarne, z dodatnim 2 % znižanjem vsak naslednji mesec. S tem ukrepom je ministrstvo investicije ustavilo, trg pa je popolnoma zamrl.

Protrebno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) v EU do leta 2030 in 2050. * trend zmanjšanja TGP ob trenutnih politikah povzet po Energetskem kažipotu 2050, Evropska komisija, 2011

Letos so razmere drugačne, fotovoltaika je kritična do vladne politike.
Da. Letos je vlada sprejela nov energetski zakon, ki vpeljuje nov sistem podpor. Odslej naj bi proizvajalci iz OVE enkrat letno tekmovali na razpisu za sredstva. Razpis bi moral biti razpisan do 1. oktobra vsako leto, MZIP pa se je odločil, da letošnjega razpisa, zaradi domnevnega pomanjkanja sredstev, ne bo. Povsod po Evropi sicer beležimo upad pretekle dinamike investicij v sončne elektrarne. Redkokje pa so investicije ustavili. Na svetovni ravni investicije naraščajo. V letu 2013 je bilo investicij okoli 90 milijard dolarjev oziroma dobrih 68 milijard evrov, beležili pa smo 33 % povečanje svetovnih kapacitet (REN 21). Kako naprej? Ena od rešitev za oživitev slovenskega fotovoltaičnega trga je net-metering. Gre za promocijo fotovoltaike primarno za lastno rabo. Uporabniku se zaračunava le elektrika, ki je sam ne proizvede. Net-metering je rešitev, ki lahko prispeva k oživitvi slovenske fotovoltaike. Ni pa pričakovati, da bomo na ta način zagotovili deleže sončne proizvodnje, ki jih z okolijskega vidika nujno potrebujemo. Gre za cca 100 MW novih kapacitet na leto. V Greenpeaceu menimo, da bi morali ohraniti sistem zagotavljanja odkupnih cen vsaj za manjše elektrarne, a podpore bi morale biti previdno zastavljene, da se prepreči ponovitev balona iz leta 2012. Fotovoltaika je preprosto preveč dragocena tehnologija, da bi si jo lahko privoščili dati na stranki tir.

Kateri projekt dobre energetske prakse v Sloveniji bi izpostavili kot dober korak k energetski tranziciji? Po mnenju stroke Slovenija nima domišljene energetske politike.
Energetska sanacija stavb, sončne elektrarne na šolah in kmetijah ter prva vetrnica v Sloveniji. To so premiki v pravo smer in po tej poti bi morali nadaljevati. V energetiki se marsikdo spreneveda, ko pravi, da naj o energetiki odloča »stroka«. S tem namerno zakrivajo dejstvo, da energetiko bistveno določa politika, energetska politika. Stroka lahko začrta in izpelje zelo različne energetske scenarije. Stroka zmore realizirati nemško, na obnovljivih virih temelječo pot, ali pa poljsko energetsko pot, ki temelji na premogu in jedrski energiji. Jasno je, da brez politične podpore ni mogoče postaviti nobene elektrarne. Zato je tako pomembno, da energetska politika odgovarja na izzive časa in podpre rešitve, ki rešujejo probleme, kot so pomanjkanje virov, onesnaženost zraka, podnebne spremembe. To je še posebej pomembno v času, ko imamo izbiro. Velika večina energetikov podcenjuje podnebne spremembe, pri tem pa pozabljajo na opustošenje, ki nas čaka, če ne bomo nehali izpuščati ogljika v ozračje. V atmosferi preprosto ni prostora za dodatne količine toplogrednih plinov, zato moramo zapirati termoelektrarne, ne pa, da gradimo nove. Obnovljivi viri so glavna rešitev na izziv podnebnih sprememb. Zato je tako pomembno, da so tudi v Sloveniji stalnica v razvojni politiki in s tem od samega začetka razvijamo domačo industrijo. Energetska politika mora prinesti odgovor na podnebne spremembe. Ta ogovor je zmanjšanje porabe energije in energetska tranzicija k obnovljivim virom energije.

Kako bi lahko energetska tranzicija pripomogla k zagonu slovenskega gospodarstva in k ustvarjanju novih, zelenih delovnih mest?
V dobrih časih fotovoltaike je v tem sektorju delovalo desetine podjetij, ki so zaposlovala okoli 2.000 ljudi. Intenzivne investicije v sončne elektrarne, vetrne elektrarne, male in velike hidro elektrarne ter elektrarne na odpadno lesno biomaso bi lahko ustvarile novo gospodarsko dinamiko in več deset tisoč delovnih mest. Samo odločiti se je treba, da ne bomo 8 milijard zapravili za nuklearko, temveč jih bomo razpršeno usmerili v obnovljive vire energije. Kaj vse bi lahko naredili za ta denar!

Katere projekte v Greenpeace Slovenija še načrtujete v prihodnje?
Odločno bomo branili zdrav razum in prihodnost Slovenije v razpravi o energetskem konceptu Slovenije. Če pride do referenduma o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem, bomo naredili vse, kar največja okoljevarstvena organizacija na svetu zmore, da bo projekt zavrnjen. Skupaj z industrijo, stroko in drugimi okoljevarstveniki bomo iskali način, kako oživiti investicije v obnovljive vire energije. Od vseh političnih opcij bomo zahtevali ukrepanje na področju podnebnih sprememb in sprejem podnebne strategije, ki bo pomagala zaščititi prebivalstvo pred negativnimi učinki podnebnih sprememb, ki se jim zaradi preteklih izpustov žal ne moremo več izogniti.