Embalaža v kozmetični industriji
Tanja Pangerl
Kozmetična industrija zahteva visoke standarde glede vizualnega izgleda embalaže za svoje izdelke, zato je funkcionalnost izdelka pogosto drugotnega pomena, okoljski kazalniki pa so velikokrat pomembni le, če so lahko tudi dobro marketinško orodje, opaža Matic Virant, prokurist v podjetju Plastika Virant d.o.o. Njihovo podjetje je vodilni proizvajalec plastične kozmetične embalaže v Sloveniji. Kljub temu se v podjetju trudijo, da svojim kupcem trajnostni razvoj predstavijo kot priložnost za napredek in odmik od konkurence. Pri uporabi alternativnih vrst plastike še vedno opažajo veliko zmede. Bolj kot na bioosnovanosti in biorazgradljivosti vidijo priložnosti v plastičnih materialih iz obnovljivih virov ter v ustreznem recikliranju plastike. Njihove izkušnje kažejo, da slovenski kupci kozmetične embalaže še vedno v ospredje postavljajo ceno.
Kozmetična industrija zahteva visokokakovostne embalažne izdelke. Katere plastične materiale uporabljate oziroma so v ospredju v kozmetični industriji?
V kozmetični industriji na področju embalaže že desetletja prevladujejo termoplasti, predvsem poliolefini, med katerimi močno prevladujeta PP (polipropilen) in PE (polietilen). Uporabljajo pa se tudi materiali kot npr. SAN, PC, PS, ABS in podobni, ampak precej redkeje kot prej omenjena poliolefina.
Toda v kozmetični industriji uporabljajo tudi alternativne, okolju prijaznejše plastike. Kako je z uporabo reciklatov?
Posebnost pri izbiri in uporabi materialov za kozmetično industrijo je ta, da naši kupci zahtevajo skladnost z Uredbo Komisije (ES) št. 10/2011 o polimernih materialih namenjenih za stik z živili. To nas pri izbiri alternativnih, okolju prijaznejših materialov precej omejuje oziroma znatno zoži portfelj primernih materialov. Z upoštevanjem vseh teh pogojev smo v zadnjih letih skupaj z našimi naročniki izpeljali vrsto pilotnih projektov. Cilj je bil, da bi uporabili bioplastiko za embalažo za kozmetiko ali farmacijo. Žal pa je bil rezultat vseh teh projektov precej podoben oziroma enak.
Zakaj?
Materiali so (pre)dragi, njihova resnična korist za okolje pa je bodisi vprašljiva ali pa za naročnika težko določljiva. Pojem bioplastike ima namreč dva različna koncepta. Lahko gre za t. i. bioosnovano plastiko, ki se lahko naravno razgradi in jo v tem primeru imenujemo biorazgradljiva plastika. Potrebno pa je vedeti, da ni vsaka bioosnovana plastika tudi biorazgradljiva. In obratno, da ni vsaka biorazgradljiva plastika tudi bioosnovana. Področje je kompleksno. Uporabniško znanje in poznavanje je v večini zelo slabo in posledica je neustrezno ravnanje z bioplastičnimi odpadki, s čimer se v praksi naredi za okolje več škode kot koristi.
Na kaj mislite?
Pred kratkim sem doživel v trgovini znanega veletrgovca v Sloveniji na policah zelo izpostavljeno oglaševanje za vodo, ki naj bi bila pakirana v razgradljivih plastenkah. Po hitrem pregledu sem ugotovil, da gre za povsem običajno PET plastenko, le da je izdelana iz recikliranega materiala. Žal pa se je na deklaraciji in oglasnem panoju, verjetno povsem nehote zaradi nezadostnega poznavanja, pojem recikliran spremenil v razgradljiv. To pa ima lahko za okolje katastrofalne posledice, saj potrošnika nagovarja, da naj dotično plastenko odvrže v zabojnik za organske odpadke. Četudi bi bila embalaža izdelana iz biorazgradljive plastike, je ta pojem preohlapen. Vedno se je potrebno vprašati, kaj se z dotičnim izdelkom dejansko dogaja pri industrijskem kompostiranju.
Plastični materiali so eden najpomembnejših izumov za človeštvo. Brez njih marsičesa ne bi bilo in kakovost našega življenja bi bila mnogo slabša. Žal pa še vedno ne znamo dovolj dobro ravnati z odpadki. Zato so nastale velike težave, s katerimi se na svetovni ravni soočamo v zadnjih letih.
Materiali prihodnosti?
Menim, da pravega nadomestila za plastiko ni in ga tudi ne bo. Potrebno pa je delati na plastičnih materialih iz obnovljivih virov in na krožnem gospodarstvu. Recikliranje pa je predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva. To je tudi vizija našega podjetja in izdelkov v prihodnosti.
A kako se usmerjajo kupci? Koliko se med zahtevami pojavljajo tudi okoljski kazalniki proizvodov (embalaže), procesov, proizvodnje?
V naši industriji imamo v veliki večini opravka s kupci, ki dajejo velik poudarek vizualnemu izgledu embalaže, saj embalažo uporabljajo kot marketinško orodje. Zaradi tega je funkcionalnost embalaže nemalokrat drugotnega pomena, okoljski kazalniki pa so pomembni le, če jih lahko spretno marketinško uporabijo. Zato v našem podjetju nekako neformalno ločujemo med kupci, ki želijo postati resnično trajnostni, in kupci, ki so zgolj marketinško trajnostni. Razlika je v tem, da prvi iščejo resnično trajnostno in okolju prijazno embalažno rešitev, zaradi česar zahtevajo npr. analize življenjskega cikla izdelka (LCA analiza), izračun ogljičnega odtisa proizvodnega procesa in ostala zahtevnejša dokazila.
In drugi?
Drugi pa želijo zgolj embalažno rešitev, ki bi jim omogočala, da na deklaracijo lahko na veliko navedejo nekaj okoljevarstvenega, kar bi končnim potrošnikom vsaj nekoliko potrkalo na vest in jih prepričalo, da se odločijo za njihov produkt. Poznamo primere, ko so se stranke odločile, da embalažo, ki je bila iz 100 % polipropilena, nadomestijo z zunanjimi deli. Ti so leseni ali papirnati ter z uporabo lepil zlepljeni s plastičnimi elementi, ki so še vedno potrebni, da ustrezno ščitijo vsebino pred zunanjimi vplivi. Takšna embalaža je na prvi pogled res bolj okolju prijazna, saj so zmanjšali delež plastike. Žal pa v resnici takšen proizvod preide iz monomateriala v multimaterialno sestavo, zaradi česar postane neprimeren za reciklažo in ponovno uporabo. Takšni izdelki končajo v sežigalnicah, kar pa nikakor ni v skladu z ideologijo krožnega gospodarstva. Žal še vedno prevladujejo kupci tega tipa, saj je znanja na tem področju premalo, rešitve pa niso tako enolične in enostavne. Zato je potreben velik vložek v razvoj resnično trajnostnih izdelkov. V našem podjetju si izrazito prizadevamo pridobiti strokovno znanje na tem področju, na podlagi česar lahko izobražujemo naše kupce, jim nudimo vso podporo tako pri razvoju kot tudi pri izračunih resničnih pozitivnih vplivov na okolje.
Omenili ste življenjski ciklus izdelkov. Zasnove embalažnih izdelkov se lotite celostno. Od razvoja, oblikovanja, tehnične izvedbe in realizacije. Na kaj je treba biti pozoren pri razvoju in zasnovi kozmetične embalaže ter kako vključujete smernice eko dizajna, ki zahtevajo proizvajalčevo razširjeno odgovornost do celotnega življenjskega cikla izdelkov?
Na dolgi rok želimo, t. i. »boj proti plastični embalaži« pretvoriti v zgolj »boj proti neuporabnim plastičnim odpadkom«. Vsak izdelek bi moral biti izdelan tako, da ga je možno kar najlažje in v čim večjem obsegu reciklirati. Pot v tej smeri zahteva premišljen razvoj izdelkov, z velikim poudarkom na uporabi ustreznih materialov že v najzgodnejših fazah razvoja. Opažamo, da je v tej najzgodnejši fazi najtežje prepričati kupca, da v ospredje postavi okoljski vidik in ne zgolj oblikovni, estetski, funkcionalni ali celo marketinški. Vodilo našega razvoja je vedno »Reduce, reuse, recycle, rethink«. Trdo delamo, da bi to ideologijo posvojili tudi vsi naši kupci. V razvoj vlagamo veliko sredstev. Npr. za poslovna darila ob koncu leta 2019 smo našim partnerjem podarili tri vrste kozmetičnih krem, pakiranih v tri različne okolju prijazne tipe embalaže. Bioosnovana plastika, 100 % reciklirana plastika in plastika iz odpadkov zbranih iz oceanov. Vse skupaj smo zapakirali v neko zanimivo zgodbo, ki smo jo poimenovali »We have the POWER to make the CHANGE for our environment!«. Vsaka krema je imela v pomenljivi simbiozi z embalažo svoje močno sporočilo, npr. »Cleansing mask can clean your skin… like we can clean oceans free of plastic waste!«. Odziv je bil neverjeten. Številni kupci so takoj dobili navdih in ideje, kako bi to komercialno uporabili na njihovem področju in njihovih izdelkih in hkrati naredili nekaj dobrega za okolje.
Pri oblikovanju izdelka ste pozorni do vidika funkcionalnosti, ergonomskosti in tudi estetske dovršenosti. Kakšni trendi prevladujejo in katere funkcionalnosti so v ospredju?
Kupcu ponudimo kar najboljši optimum oziroma kombinacijo embalaže z vseh vidikov. Vendar pa je vseeno predpogoj, da je kupec pripravljen sprejeti vsaj minimalen kompromis s ciljem, da izdelamo resnično »eko« embalažo. Tega pa je še vedno (pre)malo in v ospredju so običajno druge, bolj pomembne zahteve.
Zakaj?
Če gre npr. za visokocenovni luksuzen izdelek, kupec želi embalažo, ki bo ustvarila primerno uporabniško izkušnjo, občutek premium izdelka. V kozmetični industriji je prvi stik končnega potrošnika s kozmetičnim izdelkom stik z embalažo. Ko so izdelki še na polici, jih v večini primerov ne more odpreti in preizkusiti vsebine, npr. kreme proti gubam. Za nakup se odloči zgolj na podlagi videne embalaže. Torej je to ključen dejavnik, ki izdelke na polici diferencira od konkurence. S tega vidika so odločitve naših kupcev povsem upravičene in prav tako njihove skrbi, da bi z uporabo bolj ekološke embalaže negativno vplivali na prodajo izdelkov. Vseeno pa smo v našem podjetju mnenja, da je potrebno spremeniti miselni koncept, da trajnostni izdelki niso nekakšno nujno zlo sodobnega gospodarstva, ampak je potrebno v tem prepoznati priložnosti za napredek in odmik od konkurence.
V letu 2016 ste razvili inovativen, okolju prijazen in izboljšan sistem embalaže za kozmetiko t. i. »AIRLESS« oziroma brezzračno embalažo, ki ščiti vsebino pred stikom z zrakom. Je tudi 100 % reciklabilna embalaža. Kaj je bil povod za razvoj embalaže?
Drži, pred leti smo se lotili razvoja inovativne, okolju prijazne in izboljšane embalaže za kozmetiko in farmacijo. Rezultat večletnega razvoja in testiranj je patentiran sistem embalaže, poznan kot brezzračna embalaža oziroma t. i. »AIRLESS«. Njena primarna prednost je, da ščiti vsebino pred stikom z zrakom in na ta način preprečuje kontaminacijo in oksidacijo vsebine. V zadnjem obdobju namreč trg vse bolj stremi k uporabi tovrstne embalaže, saj trendi v kozmetični in farmacevtski industriji narekujejo razvoj naravne kozmetike. Torej z manjšo uporabo aditivov, konzervansov in prezervativov, vendar mora še vedno ohranjati zadosten rok trajanja proizvoda. Tega ni mogoče doseči v primerih, kadar je vsebina v neposrednem stiku z okoliškim zrakom.
Naš končni izdelek je embalaža, ki je v celoti narejena iz ene vrste materiala, 100 % termoplastični poliolefini. Tako jo je možno enostavno reciklirati, izdelana pa je iz minimalnega števila sestavnih delov, zaradi česar je cenovno dostopnejša od konkurenčnih proizvodov. Ključna slabost večine konkurenčnih rešitev je uporaba kombiniranih materialov, iz katerega so narejeni določeni sestavni deli. Običajno so določeni sestavni deli kovinski, pogosto npr. jeklena vzmet, stekleni, to je kroglica ventila, gumijasti ali silikonski, kar omejuje oziroma celo onemogoča reciklažo sestavljene embalaže in ni v skladu z okoljevarstvenimi trendi in načeli trajnostnega razvoja. Enotnost materiala pomeni tudi krajši čas proizvodnje embalaže, kar se odraža v manjši porabi energije. Vse sestavne dele lahko proizvedemo tudi iz reciklirane plastike.
Kako se je embalaža odrezala na trgu?
Embalažo uspešno tržimo od lanskega leta in vse več kupcev se odloča za to rešitev. Seveda je potreben čas, da se kupci odločijo za prehod iz uporabe konkurenčnih proizvodov, ki so jih vajeni in s katerimi imajo pogojene tudi npr. polnilne linije, nalepke in kartonske škatlice. A smo več kot zadovoljni.
Ali morda razmišljate o izračunu okoljskega odtisa vašega izdelka?
Vsekakor razmišljamo o ogljičnem odtisu našega izdelka. Znotraj podjetja za kupce izvajamo tudi LCA študije skladno s standardom ISO 14044. Vse več pa sodelujemo z zunanjimi podjetji in organizacijami, tujimi in domačimi, ki nudijo izvedbo certificiranih analiz in izračunov vplivov na okolje.
Več kot 50 % proizvedenih proizvodov prodate v ostale države članice Evropske unije. Kako slovenski trg sledi evropskim trendom? Po katerih izdelkih je največ povpraševanja?
Slovenski trg je med slabše ozaveščenimi, kar zadeva okoljevarstvene trende. Domači kupci se med zadnjimi odločajo za bolj ekološke rešitve in še vedno v ospredje postavljajo ceno. Tuji kupci so v zadnjem letu bolj odločni, imajo jasne želje in zahteve glede uporabe oziroma prehoda na bolj ekološke rešitve na področju embalaže. Moram pa priznati, da smo si želeli, da bi se tovrstni premiki zgodili že prej, npr. pred petimi leti. Žal so se, da smo se predramili, morale najprej zgoditi visoke davčne obremenitve na onesnaževanje okolja, da so vplivi neustreznega ravnanja z odpadki vidni tudi v razvitem svetu in da smo posledice globalnega segrevanja začeli čutiti vsi.
Čeprav v preteklih letih na trgu še ni bilo dovolj močnih zahtev in interesov, pa mi kot proizvajalec nikakor nismo neodločno in nemočno čakali. V trajnostni embalaži smo prepoznali izziv in visok potencial za prihodnost. Z lastnim znanjem in razvojem smo razvili rešitve, ki bodo na dolgi rok obrodile sadove in za naše podjetje predstavljale veliko konkurenčno prednost. Že v letošnjem letu se kažejo rezultati, saj smo uspeli pridobiti nekaj zares lepih in pomembnih projektov prav zaradi tega, ker smo kot edini uspeli ponuditi ustrezno trajnostno embalažno rešitev.
