Reciklaža | | |
Družba Koto je bila doslej znana predvsem po ravnanju z odpadki iz klavniške industrije, že nekaj let pa se skladno s sodobno hierarhijo ravnanja z odpadki usmerja v reciklažo, tudi v bioplinarne. Koto je partner s centrom za gojenje mikroalg, kjer razvijajo algno-bakterijsko obdelavo bioplinskega digestata v okviru projekta CIP Eco-inovation. Ta program med drugim omogoča učinkovito rabo virov in spodbuja recikliranje, v katerem Gregor Kovačič, vodja sektorja reciklaže v družbi Koto, prepoznava razvojni izziv in priložnost. Kritično govori o sivem trgu, a je hkrati prepričan, da je njihova nišna usmeritev v reciklaži prava pot. Še več. Meni, da bi morali tudi z zakonodajo spodbujati večjo rabo reciklatov v novih proizvodih. | |
Koto razvija reciklažo industrijskih in komunalnih odpadkov in se tako usmerja v snovno izrabo različnih vrst odpadkov. Kaj kažejo količine recikliranih odpadkov v zadnjih petih letih, še posebej od takrat, ko ste pripojili k matični družbi reciklažni center v Novem mestu?
Družba Koto d.o.o. je pričela razvijati program reciklaže v okviru svoje dejavnosti leta 2010. Postopno smo pričeli nadgrajevati že delno zgrajeni tržni delež na JV in v notranjsko- kraškem delu Slovenije. K prepoznavnosti je pri partnerjih pripomoglo 60 let tradicije ravnanja z odpadki v okviru družbe KOTO, seveda predvsem na področju ravnanja s klavničnimi odpadki, maščobami, kožami in široko paleto bioloških odpadkov. S programom reciklaže je družba še dodatno razširila nabor ravnanja z odpadki, pri tem mislim na t.i. lahke frakcije. S postopnim povečevanjem masnih tokov smo zapolnili vse produkcijske faktorje na lokaciji Novo mesto. Zaposlili smo ljudi iz mikro okolja.
Kdo so vaši partnerji?
Naši partnerji so v večini majhna, srednja in velika podjetja, ki jim ponudimo storitev t.i. globalnega servisa. Skupaj s podizvajalci zagotavljamo posameznemu partnerju/družbi kakovosten in okoljsko sprejemljiv način ravnanja z njihovimi odpadki. Zdaj je program postal prepoznaven v družbi Koto d.o.o. kot razvojno strateški program. Krepiti ga želimo tudi v drugih regijah Slovenije, predvsem v osrednje slovenski in goriški regiji.
Če program raste, pri katerih frakcijah ugotavljate porast pri zbiranju in predelavi? Kakšen je interes na trgu za reciklirane surovine?
Porast frakcij je v zadnjem času zaznati na področju različnih vrst plastik, kompozitov, gradbenih odpadkov, različnih vrst in oblik lesnih odpadkov in različnih vrst mešanih odpadkov. Ti so se do sprejetja strožjih zakonodajnih okvirjev enostavno odlagali ali pa se družbe niso zanimale za reševanje svojih odpadkov. Mi smo družbam/partnerjem ponudili pripravo načrta ravnanja z odpadki v skladu z veljavno zakonodajo. Organizirali smo ustrezno ločevanje v zabojnikih na njihovih dvoriščih in izobraževali zaposlene, da bi povečali količine reciklatov za ponovno uporabo. Vse je potekalo v sodelovanju z embalažnimi družbami, kjer so bili povzročitelji zavezanci. Tako smo dodobra razvili koncept celovite rešitve ravnanja z odpadki.
Predelate vse frakcije?
Seveda vseh frakcij ne zmoremo predelati sami. Nimamo rešitev za vse segmente odpadkov. Vendar se povezujemo s konkurenco in s strateškimi partnerji. Tako dosegamo želene sinergije in s tem posledično delno specializacijo. Za primer naj izpostavim odlično sodelovanje z družbo Ekosistemi d.o.o., ki prav tako deluje na lokaciji v Novem mestu. Ponuja nam odlične rešitve za prevzem različnih frakcij, ki niso primerne za ponovno uporabo/reciklažo, vendar so po svoji kemijski in fizikalni lastnosti primerne za energetsko izrabo. Na primer trdno gorivo iz nenevarnih odpadkov.
Vse zbrane količine presortiramo in ločene reciklažne frakcije zbaliramo. Namenjene so prodaji na trgu znanim partnerjem, ki uporabljajo reciklažne frakcije v svojih proizvodnih procesih za pripravo novega izdelka. Na trgu smo se dodobra uveljavili na področju uničevanja arhivske dokumentacije za znanega naročnika.
In kako je s plastiko?
PVC odpadke šrediramo do stopnje,ki zagotavlja maksimalno optimizacijo prevoza, lesne palete popravimo in jih vrnemo na trg. V zadnjih letih smo okrepili in dodobra izpopolnili proces sortiranja mešanih odpadkov. Dosegli smo do 50 % in več reciklatov tako iz industrije kot od izvajalcev javne službe. Povpraševanje/interes po reciklažnih surovinah se nenehno spreminja. V veliki meri je odvisno od gospodarske klime v posameznih državah, regijah, kontinentih, a tudi od gibanja fosilnih goriv ter vseh ostalih dejavnikov poganjanja svetovne ekonomije.
Vendar je na vašem trgu vse več nelojalne konkurence. Zbiralci in predelovalci odpadkov že leta opozarjate na črni trg. Kakšni so vaši konkretni predlogi?
Država bi morala s konkretnimi akcijami zagotoviti red na področju nelegalnega zbiranja odpadkov in jih ustrezno omejiti. V mislih imam predvsem povečan obisk inšpektorjev v spremstvu policije na perečih lokacijah ter prisilne zaplenitve odpadkov oziroma njihovo odstranitev. Poznamo veliko nelegalnih zbirališč odpadkov. Ne zagotavljajo niti minimalne okoljsko zakonodajno sprejemljive infrastrukture, delujejo brez dovoljenj. Niso transparentni finančni tokovi, kjer bi bilo razvidno, da so za določen odpadek dobili plačilo ter za to odvedli davek. Država pa se krčevito trudi, da pobere več davkov. S takšnim pristopom do črnega trga in nelojalne konkurence tisti, ki delamo v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo, ne moremo konkurirati. Črni trg, ki neustrezno skladišči različne odpadke, med katerimi so tudi nevarni odpadki, dejansko izniči ves naš trud.
Vaša usmeritev je večja uporaba reciklatov. Les je že dobil zakonodajno osnovo za obvezni delež v gradbeništvu. Tudi po vašem mnenju bi naj delež uporabe različnih vrst reciklatov v končnih produktih povečali. Na kaj mislite?
Vsekakor je potrebno povečati rabo reciklatov v končnih novih produktih, saj bomo samo tako zagotovili trajnostni razvoj in ohranjali naravno pestrost. Tako si bomo zagotovili kvaliteto bivanja vsaj na sedanjem nivoju. Prekomerno izrabljanje naravnih resursov se je v zgodovini že neštetokrat pokazalo v uničevalnih odgovorih narave. Določene embalažne sheme so že pričele s konkretnimi akcijami vračila določenih reciklantov v ponovno uporabo. Podobno ravnajo nekatera podjetja. Tudi zakonodajalec se je pričel prebujati z obveznim deležem lesa v gradbeništvu. Rekel bi, da se je pričelo prebujanje. Prav je, da to poudarjamo, oznanjamo in vzpodbujamo.
Na kakšne spodbude mislite?
Z različnimi zapisi bi lahko implementirali rabo reciklatov v končnih produktih kot možnost za pridobitev dodatnih točk pri ocenjevanju projekta. Spodbujati bi morali tudi razvojno – raziskovalne oddelke v okviru posameznih družb. V mislih imam predvsem različne vrste muljev, ki bi jih lahko uporabljali v končnih betonskih izdelkih. Prav tako bi lahko uporabljali lesene palete za najrazličnejše oblike ponovne uporabe – od sedežnih garnitur do izdelave avtomobilskih armaturnih delov v obliki sredice. Skratka, projektov in izzivov je veliko. V njih moramo prepoznati tudi tržno, ekonomsko vrednost.
Za uspeh reciklažnega obrata je zelo pomembno, kako razvija sodelovanje s partnerji. Kaj ponujate podjetjem?
S posameznim partnerjem pripravimo načrt ravnanja z odpadki, razvijemo notranjo in zunanjo logistiko krogotoka odpadkov in s subpartnerji zagotavljamo celoviti servis ravnanja z odpadki ali t.i. globalni servis. Poskrbimo in zagotovimo okoljsko sprejemljive rešitve za vse vrste odpadkov. Naš moto je, da za vsak odpadek obstaja rešitev, pa čeprav je še tako zahteven zaradi fizikalne ali kemijske sestave.
Kljub temu, da se odnos do reciklaže v Sloveniji izboljšuje, je panoga v krizi in z izgubami, slogan, da bi postali družba reciklaže, pa je še preveč na papirju. Kaj bi morali spremeniti?
Da, vsekakor je v panogi zaznati krčenje obsega. Tako je tudi v drugih panogah. Odpadkov je manj tako v industriji kot v gospodinjstvih. Razvila se je konkurenca. Črni in sivi trg delujeta ter nista ustrezno sankcionirana, kar bi zaščitilo panogo. Tako se je ekonomski položaj poslabšal. Žal na koncu ugotoviš, da določene posle delaš še samo zato, da si ohraniš mesto v prostoru in panogi. Prav tako se na strani investicijskega odločanja srečujemo s tem, da naletimo na problem kritične količine določenih vrst odpadkov zaradi majhnosti slovenskega trga, njegovih dokaj omejenih logističnih povezav in birokratskih ovir pri pridobivanju dodatnih količin iz tujine. Skratka, premalo je nadzora s konkretnimi ukrepi in preveč je neživljenjske birokracije!
Kakšne načrte ima Koto v razvoju reciklaže?
Ohraniti in krepiti želimo pozicijo v Sloveniji. Poskušamo se fokusirati na določene vrste materialov, za katere ni ustreznih rešitev v RS. Usmerjamo se v določene »nišne« – specifične segmente ravnanja z odpadki. Prav tako bomo krepili t.i. »globalni servis« pri novih partnerjih ter iskali za okolje najboljše rešitve za posamezne vrste odpadkov. In kar sem že poudaril – želimo kar največ reciklaže zbranih odpadkov tako v okviru industrije kot od izvajalcev javne službe.
Pri tej usmeritvi, a že doslej je bilo enako, boste morali pokazati odgovornost do okolja. Kako sodelujete z okoljem, z občani, ki so vse bolj občutljivi za dejavnost podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki in z reciklažo, kar je družba Koto že doživela?
Že sam slogan družbe Koto »Sožitje z naravo« pove, da je družba okoljsko ozaveščena. Tako industriji kot prebivalstvu ponuja okoljsko sprejemljive referenčne tehnološke rešitve ravnanja z odpadki. Ljudje vse bolj spoznavajo, da družbe, ki se ukvarjamo z odpadki, ne povzročamo onesnaževanja, ampak prispevamo k izboljšanju okolja in h kakovosti našega bivanja.