Z odpadki do novih izdelkov in prihodkov – EOL št. 163

Krožno ogljična ekonomija

mag. Vanesa Čanji, direktorica, Fit media d.o.o./Zelena Slovenija

Zakaj upravljati trajnostni razvoj tudi s področja odpadkov? Zaradi skladnosti z zakonodajo, za povečanje konkurenčnosti na trgu, zaradi upravljanja s tveganji in optimizacije poslovanja. Področje ravnanja z odpadki je vse bolj povezano s področjem razogljičenja. Tudi materiali in posledično odpadki bodo predmet ogljične cene. Upravljanje z odpadki je pomemben del več trajnostnih ciljev Združenih narodov do leta 2030. Sistem pristopa k strateškemu upravljanju z odpadki zahteva celoten življenjski krog izdelka in takšno organizacijo v podjetju, ki omogoča sklenjen krog upravljanja. Ne gre le za recikliranje, ampak za številne nove modele, kako ohranjamo vrednost materiala, podaljšujemo življenjsko dobo izdelkov, popravljamo, ponovno uporabljamo. Da dosežemo cilje zmanjšanja emisij za 55 % do leta 2030 in se do leta 2050 približamo cilju neto ničogljičnega gospodarstva, se ogljična ekonomija ne more več razumeti ločeno od krožne ekonomije, zato se ta dva sistema poskušata vse bolj prepletati. Govorimo o krožno ogljični ekonomiji. To pomeni, da k vsakemu koraku sistema zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj, odstrani, dodajamo tudi ogljično vrednost materiala, ko je še v uporabi, in materiala, ki je odpadek. Gre za nov izziv, saj vse, kar prihaja na trg, dobiva svojo ogljično ceno. Ne samo vrednost v naravi, koliko ogljičnega odtisa pušča, ampak tudi konkretno ceno v evrih.

V ospredju nizkoogljičnega krožnega gospodarstva je »design thinking« oziroma načela krožnega oblikovanja. Začne se z optimiziranjem materialov in njihove strukture. Razmišlja se o tem, kako povečati vzdržljivost materialov, kako jih lahko obnavljamo, kako vzdrževati vzdržljivost, nizkoogljičnost in visoko materialno vrednost v celotni dobaviteljski verigi. Hkrati nas spodbuja, kako ohranjati višjo vrednost materiala s čim nižjim ogljičnim odtisom. Pri trajnostnem upravljanju upravljanje z odpadki ni več samo okoljski vidik upravljanja, temveč tudi ekonomski (kako učinkoviti smo snovno in ogljično z vidika ekonomskih kazalnikov) in družbeni vidik. Gre za prepletanje. Vsi globalni poročevalski standardi, ki so lahko tudi temelji za indekse na borzah, vključujejo tudi razkrivanje t. i. upravljavskih pristopov. Ne gre le za to, da znamo meriti in prikazati to v številkah, ampak za to, da znamo definirati naš upravljavski pristop in ključne vidike, ki so pomembni z vidika naše branže in podjetja. Vedno se začne pri vrednotah in strategiji, pri dizajnu izdelka ali storitvi. Kar opažamo v naši praksi svetovanja podjetjem, je, da pogosto ni povezave v podjetju med naročanjem materialov in upravljanjem z odpadki. Pomembno je, da je bazično naročilo skladno s celotnim krogom upravljanja.

Optimizirano ravnanje z odpadki

Ajda Pleterski, vodja pravne in kadrovske službe, Surovina, d.o.o.

S primernim ravnanjem z odpadki v podjetju, ki zagotavlja visoko stopnjo reciklaže, je ideja krožnega gospodarstva lahko uresničena. Način ravnanja z odpadki je za podjetje optimalen takrat, ko zadosti dvema kriterijema. To sta ekološka oziroma okoljska ustreznost in ekonomičnost. Že pri načrtovanju proizvodnje je potrebno začrtati ustrezne smernice, kar pa ne pomeni, da tudi podjetja z obstoječo proizvodnjo ne morejo izboljšati načina ravnanja z odpadki in povečati deleža reciklaže ter s tem zadostiti obema kriterijema. Za čim večjo ekonomičnost in doseganje visoke stopnje reciklabilnosti oziroma reciklaže je ravnanje z odpadki treba prilagoditi posameznim odpadnim materialom in njihovi količini.

V procesu planiranja in optimizacije na industrijskem dvorišču je izjemnega pomena ustrezna zasnova, umestitev in postavitev ekološkega otoka. Za doseganje cilja je potrebnih več korakov. V prvi vrsti pregled in popis celotnega nabora odpadkov, ki nastajajo v podjetju. Smiseln je pregled ustreznosti ravnanja z odpadki, predvsem ravnanje s posameznimi tokovi odpadkov, za katere veljajo določeni posebni predpisi. Predvsem od količine in narave odpadkov je odvisen nadaljnji način ločevanja. Ob večji količini nastalih odpadkov je smiselno posamezne materiale odpadkov ločevati tudi glede na njihovo vrsto. Eden pomembnih korakov pri doseganju ciljev optimizacije ravnanja z odpadki je pregled in popis obstoječe infrastrukture za ravnanje z odpadki. To pomeni popis zabojnikov (število, velikost, narava), način skladiščenja odpadkov, preverjanje stanja na ekoloških otokih in pogostost odvozov ter pregled izvajalcev ravnanja z odpadki, ki za podjetje opravljajo to storitev, in njihove pogoje.

Nedvomno je pomemben korak izobraževanje zaposlenih. Pri tem niso odveč osnove ravnanja z odpadki, kot so hierarhija ravnanja z odpadki, pravilno ločevanje odpadkov, označevanje. Izredno pomembno je tudi skladiščenje odpadkov. Zaposleni morajo biti poučeni tudi o nevarnih lastnostih odpadkov. Zelo priporočljivo je imenovanje skrbnika za področje ravnanja z odpadki. K ravnanju z odpadki je treba pristopiti odgovorno in preudarno. Osnovni pogoj je ustrezna ureditev ekološkega otoka, kjer se odpadki zbirajo v primerni obliki za končen prevzem.

Uporaba odpadnih surovin

Bernarda Podgoršek Kovač, vodja službe za varstvo okolja, Cinkarna Celje, d.d.

V Cinkarni nastajajo industrijski procesni odpadki, nevarni in nenevarni. Nevarnih je v povprečju 6 %, nenevarnih 33 %. Kar velik delež teh odpadkov je odpadna embalaža (14 %), nekaj malega je komunalnih odpadkov (2 %) in 34 % drugih odpadkov, ki izhajajo predvsem iz investicijskih vzdrževanj, kot so razni gradbeni in drugi odpadki. Ravnanje z odpadki in zmanjševanje količine odpadkov vodimo kot enega od kazalnikov trajnostnega razvoja. V sklopu tega si vsako leto postavljamo cilje v obliki zmanjšanja količine odpadkov, števila projektov na področju zmanjševanja oziroma iskanja krožne obdelave odpadkov oziroma ponovne uporabe ter zmanjševanja stroškov. Skušamo slediti 5-stopenjski lestvici ravnanja z odpadki. Ločujemo okoli 100 vrst odpadkov, imamo dovoljenje za predelavo 11 vrst odpadkov, kar pomeni, da si prizadevamo za to, da ne uporabljamo samo čistih surovin, ampak tudi odpadke.

V skladu z zakonodajo vodimo evidenco vseh odpadkov. Imamo računalniški sistem za vodenje odpadkov ter popisane vse odpadke in njihove nevarne lastnosti, kje se nahajajo, v kakšni količini. Brez učinkovitega ravnanja z odpadki ne gre, če niso vključeni vsi zaposleni. To smo najprej uredili na nivoju navodil za delo. Za ravnanja z odpadki so določene odgovorne osebe in natančno določene lokacije za zbiranje odpadkov. Poskušamo ločevati čim bolj na izvoru, na delovnih mestih. Zaposlene redno izobražujemo na različne načine in preverjamo ustreznost ločevanja. Ločiti poskušamo različne plastike in kovine tako, da za to dobimo tudi določeno tržno vrednost materiala.

V preteklosti smo odpadno sadro, ki nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida, odlagali na odlagališča. Nato smo razvili postopek za predelavo tega odpadka in prišli do stranskih proizvodov bele in rdeče sadre. Belo sadro tržimo kot material pri proizvodnji gips plošč, za cementno industrijo, kmetijstvo. Rdečo sadro želimo narediti prepoznavno kot gradbeni material za manjše gradbene nasipe. Razvili smo tudi postopek za predelavo odpadnega rečnega mulja iz rečne vode, ki jo uporabljamo kot tehnološko vodo. Od teh materialov dosegamo okoli pol milijona evrov prihodkov od prodaje stranskih proizvodov na leto. Z leti tržni deleži rastejo predvsem pri sadri.

Dobra komunikacija

Kristian Lipovac, tehnolog za ekologijo, Talum, d.d.

Vsebinsko skoraj tretjina politike skupine Talum govori neposredno o skrbni in učinkoviti rabi virov ter skrbi za okolje. V letu 2020 smo prvič v zgodovini Taluma strukturo vhodnega materiala za proizvodnjo aluminijevih izdelkov spremenili v korist kupljenega primarnega aluminija in sekundarnega reciklažnega aluminija. S tem smo prepolovili porabo energije na tono prodanih izdelkov. Aluminij je material, po katerem se bo v prihodnje strmo povečevalo povpraševanje. Je 100% reciklabilen, lahko ga vedno znova predelamo in s predelavo ne izgublja svojih lastnosti. Zato je izredno pomembno dobro obvladovanje materialnih tokov aluminija v kakršni koli obliki. Tu v praksi zaživi narobe obrnjena piramida prednostnega ravnanja z odpadki.

V naši proizvodnji letno nastane med 9.000 in 12.000 ton odpadkov, od tega približno 90 % nenevarnih. 75 % vseh odpadkov predstavlja aluminijeva žlindra, ki vsebuje visok delež aluminija. Trenutno mednarodni konzorcij aluminijeve industrije aluminijevo žlindro še vedno obravnava kot odpadek. Smo tudi predelovalci za 17 številk odpadkov, v skupni količini 110.000 ton. Sistemsko in parcialno po poslovnih enotah in odvisnih družbah spremljamo približno 10 ciljev in kazalnikov, ki so neposredno vezani na odpadke in ravnanje z njimi. Vsi cilji in kazalniki so merljivi. Pri obvladovanju sistema je ključna dobra komunikacija. Najprej znotraj ekipe, ki se ukvarja s tem sistemom, nato komunikacija do sodelavcev. Na nivoju celotne družbe Talum za sistem ravnanja z odpadki skrbita pooblaščenec za okolje in tehnolog za ekologijo. Na nivoju poslovnih enot oziroma odvisnih družb pa delujejo zadolžene osebe za ravnanje z okoljem, varnost in zdravje pri delu ter upravljanje z energijo.

Njihova zadolžitev je implementacija sistema v poslovni enoti oziroma odvisni družbi. Na drugi strani pa je zelo pomembna ekipa šestih sodelavcev, ki operativno manipulira z odpadki. Ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov na lokaciji industrijske cone so pozicionirani in opremljeni glede na potrebe proizvodnje in logistiko prevoza odpadkov. Nadalje se odpadki zbirajo v zbiralnici odpadkov, kjer se po potrebi dodatno ločijo. V podjetju je vzpostavljen sistem internega naročanja odvozov odpadkov, ki je implementiran v naš poslovno-informacijski sistem.

Pri proizvodnji anodnih blokov se material anodnih blokov reciklira in ponovno uporabi. Drug primer so zaprti krogi povratnega materiala. Posli z našimi kupci so dogovorjeni na način, da se ves odvečen material, odrezki, vračajo v krogu nazaj do nas. To je bistvenega pomena, saj dobimo surovino, ki je znane sestave.

Letni načrt gospodarjenja z odpadki

Ana Margetič, zagotavljanje kakovosti, Iskratel, d.o.o., Kranj

Pri ravnanju z odpadki upoštevamo predpisano hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer pozornost posvečamo zlasti možnosti zmanjševanja odpadkov pri viru nastanka. Imamo lastni načrt gospodarjenja z odpadki, ki predvideva tehnične in organizacijske ukrepe za preprečevanje nastanka odpadkov ter nas usmerja v recikliranje in predelavo odpadkov. Promocijo upravljanja z odpadki nenehno komuniciramo z zaposlenimi. Na novo smo postavili celoten sistem ločevanja odpadkov. Vzpostavili smo enoten sistem označevanja zabojnikov za odpadke, ki imajo vsak svojo barvo glede na vrsto odpadka. Izdelali smo navodila za pravilno odlaganje odpadkov, ki so nameščena na posodah za zbiranje.

Od vzpostavitve sistema ravnanja z odpadki smo do danes prepoznali že 37 različnih vrst odpadkov. Vse odpadke ločujemo na mestu nastanka in jih zbiramo na označenih mestih v urejenih začasnih skladiščih. O vseh odpadkih vodimo evidence in jih prepuščamo prevzemnikom odpadkov. S pomočjo sistema okoljskega registra načrtujemo trende nastajanja odpadkov v prihodnjih letih. Vpeljan sistem upravljanja z odpadki nam prinaša prednosti, kot so pregledi nad količinami in vrstami zbranih odpadkov, nadzorujemo manjšanje količin odpadkov, oddajamo različne vrste odpadkov v obdelavo in odkup ter spremljamo stroške poslovanja in ravnanja z odpadki. Z upravljanjem in optimizacijo procesov smo v zadnjih 7 letih zmanjšali število vseh odpadkov za 21 %, količina mešanih komunalnih odpadkov se je zmanjšala za 88 %. Dosegamo že 82 % odpadkov, ki so primerni za recikliranje in predstavljajo največji delež sestave odpadkov. Večina teh odpadkov je tudi tržno zanimivih. Mešani komunalni odpadki so v letu 2020 predstavljali 9 % vseh odpadkov, leta 2013 pa kar 55 %.

Izboljševanje ravnanja z odpadki

Renata Košir, pooblaščenka za okolje, Goodyear Slovenija d.o.o.

Na leto v Goodyear Slovenija naredimo približno 7 mio pnevmatik, kar je približno 22.000 na dan. Pred nekaj leti je Goodyear sprejel strategijo družbene odgovornosti, imenovano Better Future, ki zavzema štiri področja, od nabave surovin do končnega izdelka. V okviru projekta izvajamo prostovoljske akcije, ki jih lahko prijavi vsak zaposleni v tovarni v svoji lokalni skupnosti in Goodyear projekt sofinancira ter zagotovi prosti dan za ekipo sodelavcev, da se izvede. Goodyearove zahteve za vse tovarne so zelo jasne. Potrebna je skladnost z zakonodajo, od leta 2007 ne smemo več odlagati odpadkov na deponije, oddati moramo več odpadkov v predelavo kot v energetsko izrabo. To ni enostavno, saj je glavni odpadek vulkanizirana guma, kjer je možnost predelave zelo omejena.

Večina plaščev gum gre v uporabo cementa v cementarne. Prav tako moramo vse končne odstranjevalce gumenih in nevarnih odpadkov redno presojati. Za nevarne odpadke na dve leti, za gumene na tri leta. Uvedli smo tudi sistemski pristop do zmanjševanja vseh odpadkov z optimizacijo proizvodnje, kjer se vključujejo vsi segmenti v procesu. Na lokaciji v Kranju smo tri gumarske družbe, ContiTech, Trelleborg in Goodyear. Vse tri imamo v dogovoru enega skrbnika za celotno lokacijo za odvoz odpadkov. S tem so odvozi bolj optimalni.

Izzivov za spremembo ravnanja z odpadki je dovolj. Zakonodaja se nenehno spreminja, ozaveščenost zaposlenih je zelo različna. Vsa leta smo gledali odpadke z vidika, koliko stroška nam povzročajo, ko jih oddamo naprej. Sedaj gledamo tudi to, koliko nam povzročajo stroškov v samem delovnem procesu, kar pomeni, da je v strošek vključena tudi vsa optimizacija izgub. Zato smo uvedli pododbor. Gre za skupino ljudi iz vseh oddelkov, ki se sestaja mesečno. Skupina na rednih sestankih pregleda varnost in odnos do ljudi, beleži se prisotnost, pregleda se kazalce uspešnosti in izvedene naloge.