Krožno gospodarstvo v Evropi | | Urška Košenina | |
Po kateri poti do trajnostnega pakiranja? Kje so omejitve? V tehnologijah ali v materialih? Podjetje Borealis, ki ima sedež na Dunaju, proizvaja poliolefinske izdelke. Ti so osnova številnih plastičnih aplikacij, ki so bistveni del našega vsakdanjega življenja. Področja uporabe poliolefinov so široka in raznolika. Pri Borealisu pokrivajo s poliolefini področja energije, avtomobilske industrije, potrošniških izdelkov in cevi. Günter Stephan, vodja krožnega gospodarstva pri podjetju Borealis, je pojasnjeval, kako uresničiti krožno gospodarstvo plastike. Po njegovem je ključno, da svet sprejme miselnost, kako je plastika preveč dragocen vir, da bi z njo ravnali kot z odpadkom. Borealis posluje v 120. državah po svetu. | |
Kako vidite jedro trajnostnih izzivov s katerimi se sooča plastična embalaža?
Ko govorimo o trajnostnem pakiranju obstajata dva večja izziva. Prvi izziv so omejitve pri reciklažnih tehnologijah za embalažo, ki je izdelana iz poliolefina. Na primer, če je embalaža uporabljena za pakiranje živil, v tem trenutku ne moremo reciklirati poliolefinskih materialov v novo embalažo za hrano. Drugi izziv je ta, da reciklaža poliolefinov in plastike na splošno ni zelo profitabilno v primerjavi z deviškimi polimeri. Premagati moramo tehnološke in nedobičkonosne izzive, da lahko stopimo korak naprej k trajnostnem razvoju pri pakiranju. Svet se mora zavedati, da je plastika dragocen vir. Žal percepcija, da so poliolefini surov material, ki morajo romati v reciklažno kanto, kot steklo, aluminij, PET plastenke, še ni razširjena. V tem trenutku gre preveč plastike v druge odpadne tokove, tako da ima linearno življenje, ne krožnega. Spremeniti moramo miselnost. Naša vizija je, da postane plastični odpad surovina za proizvodnjo poliolefinov.
To je večplastna naloga. Ali verjamete, da bomo skupne trajnostne cilje dosegli le, če bomo delovali povezovalno med industrijami in med družbami?
To je področje, na katerega lahko pri našem podjetju najbolj vplivamo, saj smo ravno na sredini vrednostne verige. Pri industrijskem povezovanju že leta sodelujemo z lastniki blagovnih znamk in velikimi reciklažerji. Vzpostavili smo dobro platformo za nadaljnje sodelovanje, ki jo je mogoče uporabiti, da zadostimo zahtevam recikliranja.
Kje je glavni izziv?
Ključno je sodelovanje z lastniki blagovnih znamk, ko pride do oblikovanja z rešitvami za reciklabilnost. Gre za dva aspekta. Prvi je, da mora biti embalaža oblikovana tako, da je 100 % prazna, ko gre v odpadni tok. Če je na primer v tubi od zobne paste vedno še nekaj ostanka zobne paste, to zmanjša kvaliteto reciklata, vpliva na vonj in podobno. Če sodelujemo z lastniki blagovnih znamk, imamo vsa orodja, da dosežemo ta cilj. Drugi vidik je sprememba materiala, to je iz večplastnih filmov v enoplastne, ki jih je laže reciklirati.
Po drugi strani, če gledamo odpadkovni tok navzgor, je sodelovanje nujno potrebno med zbiralci odpadkov, sortirnicami in tudi z občinami. To so deležniki, ki dobesedno »sedijo na odpadkih«. Z njimi je potrebno delati, da dobimo dostop do plastičnih odpadkov v pravih količinah in pravi kvaliteti. Kar se tiče družbenega sodelovanja, menim, da se moramo povezati z občinami. Pomagati jim moramo, da bodo lahko izvlekli dragoceno plastiko iz odpadnega toka. Poleg tega ne smemo pozabiti na spreminjanje percepcije ljudi, da plastika ni namenjena reciklažnem toku. Podjetje Borealis je zelo aktivno pri promociji sodelovanja v organizaciji kot je PCEP (Poliolefinova platforma krožnega gospodarstva) in Ellen MacArthur fundacija. Poleg tega sodelujemo v diskusijah na nivoju EU.
Je del izziva negovanje novih poslovnih modelov?
Da, ustvariti moramo nov poslovni model in nove dobavne verige. Na primer, transportiramo bale odpadkov iz enega konca Evrope na drugega, kar pomeni, da transportiramo veliko zraka. Obstaja priložnost, da spremenimo poslovni model. Če bi sortirnica za plastiko zmanjšala količino materiala na kosmiče blizu točke zbiranja, bi bilo to stroškovno učinkovitejše in transport bolj trajnosten. To je eno izmed področij, kjer lahko oblikujemo bolj trajnostni poslovni model. Vendar moramo, če želimo podpreti to idejo, ustvariti povpraševanje po reciklažnem materialu. To je področje, kjer je veliko priložnosti za spremembo.
Kje so potemtakem priložnosti za gospodarsko rast pri transformaciji podjetij?
Trajnostni razvoj je naša odgovornost. Podjetje Borealis in vsi drugi v industriji moramo sprejeti to odgovornost. To je začetna točka. Nato lahko identificiramo poslovno priložnost, da izdelujemo izdelke iz reciklažnih materialov, iz plastičnih odpadkov, ki so boljše kvalitete. Morda res ne potrebujemo več klopi v parkih iz reciklažnih materialov, lahko pa izdelamo aplikacije z visoko vrednostjo. Naj povem, da ima Borealis dolgo zgodovino dosežkov razvijanja plastike z vedno bolj uporabnimi lastnostmi. To smo dosegli z deviškimi materiali. Prepričani smo, da lahko to storimo tudi z reciklažnimi. Cilj je, da se znajdemo v situaciji, ko ne bo več nobene razlike med deviškimi in reciklabilnimi materiali. Obema bo skupno le, da zadovoljujeta potrebe potrošnikov.
Plastika, ki kroži.
Tako. Poslovna priložnost je, da se v razvoju premaknemo na naslednjo raven aplikacij in naredimo plastiko resnično krožno. To pomeni, da ustvarimo reciklabilne surovine, ki jih je mogoče uporabiti za embalažo za hrano. Zdaj so še neprimerne zaradi vonja, barve ali mehaničnih lastnosti. Trg potrebuje tehnologije, ki bodo kos tem izzivom.
Kaj lahko v prihodnje razvije Borealis?
Leta 2016 smo prevzeli podjetje mtm plastics iz Niedergebra v Nemčiji. Je vodilni v tehnologiji pri reciklaži popotrošnega plastičnega odpada in velik mehanični reciklažer PE in PP plastike. Fokus razvoja, ki ga izvajamo, je izboljšava portfolija izdelka z novimi aplikacijami, mislim na mešanje z deviškimi materiali, razvoj novih spojin, boljše mehanične lastnosti. Vizija je doseči »Reciklažo 2.0«. Mehanično recikliranje je hrbtenica, vendar si vseeno želimo razviti komplementarne tehnologije, da izboljšamo lastnosti reciklatov. Zelo smo zaposleni z inovacijami pri kemični reciklaži, ki jo vidimo kot dopolnilo k obstoječim metodam. Centralni izziv je prenos tehnologij, ki dokazano delujejo v laboratoriju, v industrijo. Plastični odpadki po odločitvi Kitajske, da jih neha uvažati, sedaj ostajajo v Evropi. Nujen je prenos reciklažnih tehnologij v industrijsko proizvodnjo.
Kako boste to dosegli?
Če imaš drugačno reciklažno tehnologijo, potrebuješ dober koncept za surovino. Trenutno delamo z mešanico PE/ PP odpadkov, ki pridejo v balah v Niedergeber na procesiranje. To zahteva spremembo pri nastavitvi surovin. Znova se vrnemo k vprašanju dobičkonosnosti. To je odvisno od možnosti ali lahko spremenimo surovino v srednje ali visoke aplikacije, ki so enake lastnostim deviških materialov.